Trumpov pritisk na Iran bo propadel, ker ima Iran "doktorat iz prebijanja sankcij«

Predsednik Donald Trump ne bo uspel prisiliti Irana, da bi kapituliral pod ameriškim gospodarskim pritiskom, ker ima Teheran »doktorat iz prebijanja sankcij«, je dejal iranski zunanji minister Javad Zarif.

Predsednik Trump sicer "verjame, da bo politika največjega pritiska pripeljala Iran na kolena", je dejal Javad Zarif, vendar "Iran ne bo sprejel pritiska."

Iranski visoki diplomat je med novinarji med obiskom New Yorka tudi dejal, da njegova država ne bo vzpodbujala konfrontacije z Združenimi državami ali poskušala blokirati Hormuške ožine, če Washington ne bo uvedel popolne gospodarske blokade Irana.

Zarif je poudaril, da ima njegova država desetletja izkušenj pri izogibanju ameriškim gospodarskim sankcijam in da bo zato preživela ta zadnji krog pritiskov.

"Imamo doktorat na področju sankcij," je pristavil Zarif.

Za Iran je najpomembneje, da zadovolji potrebe prebivalstva in mora zato še naprej prodajati nafto, je dejal Zarif, čeprav je priznal, da so sankcije že povzročile gospodarsko škodo in trpljenje iranskih državljanov.

Po njegovi oceni je politika Trumpove administracije posvečena ustrahovanju drugih vlad in ocenil, da nekatere države kljub temu ne bodo popustile pritisku. Pri tem je navedel kritiko ameriških sankcij s strani Turčije.

Zarif se je pri tem odzval na najnovejšo ameriško zaostritev sankcij, s katero želijo ZDA v popolnosti onemogočiti izvoz iranske nafte. To pa bi lahko privedlo do nevarne zaostritve, morda celo do vojne, vendar verjetno šele po letu 2020, torej po predsedniških volitvah v ZDA.

In to zato, ker so vsi predsedniški kandidati demokratov, ki so napovedali svojo kandidaturo, že doslej javno povedali, da bodo v primeru zmage spoštovali sporazum 6+1 z Iranom, po drugi strani pa bi imel Donald Trump v primeru ponovne izvolitve v svojem drugem mandatu še bolj proste roke glede zunanjepolitičnih odločitev.

Neposredna nevarnost za spopade je zato ta trenutek manjša, toda v letu ali dveh bi se vse to lahko hitro spremenilo.

Vendar pa Trumpova administracija že sedaj zaostruje sankcije in je naznanila, da bo končala s politiko izdaje posebnih dovoljenj oziroma izjem, s katerimi je nekaterim državam omogočala uvoz iranske nafte kljub ameriškim sankcijam.

Ameriške sankcije so sicer enostranske in iz zornega kota mednarodnega prava nezakonite.

Zarif je tudi dejal, da Iran kljub naraščajočim napetostim z ZDA ne bo onemogočal ladijskega prometa skozi strateško ožino Hormuz, vendar je opozoril, da bi se to lahko spremenilo, če bi Washingtonu uspelo popolnoma ustaviti gospodarstvo države.

»Ne želimo zaostritev. To ni naš namen. Hormuška ožina in Perzijski zaliv sta naša življenska vez s svetom,« je dejal iranski minister.

"Če se Združene države odločijo, da nam bodo poskušale preprečiti uporabo lastnih ozemeljskih voda in ovirati naše lastne gospodarske interese, potem pa to seveda spreminja celotno ravnotežje in celotno enačbo. Če Iran ne bi mogel prodajati nafte, če Iran ne bi mogel uvažati, kar hoče, potem ne bomo imeli interesa za ohranjanje varnosti Perzijskega zaliva," je dejal Zarif.

Na vprašanje o usodi iransko-ameriških državljanov in drugih dvojnih državljanov, zaprtih v Iranu, je Zarif dejal, da je še vedno odprt za pogajanja o izmenjavi pripornikov v obeh državah, vendar se Washington še ni odzval na njegovo ponudbo. Rekel je, da je to prvič ponudil pred šestimi meseci.

Ameriški novinarji so ga spraševali tudi o usodi ameriških državljanov, zajetih v Iranu. Ameriški posebni odposlanec Robert O'Brien naj bi v tej zvezi napisal tudi posebno pismo.

"Ali veste, kaj je pisalo v tem pismu? Prosim, spustite jih. Ničesar ni ponudil. Ne morejo pričakovati enostranskih koncesij," je dejal Zarif.

Po njegovi oceni si Trump ne želi vojne z Iranom, si pa tega želijo drugi člani Trumpove administracije vključno s svetovalcem za nacionalno varnost Johnom Boltonom.

"Veleposlanik Bolton ima še en svoj načrt," je dejal Zarif.

Toda ni razkril katerega.