Rebalans proračuna potrjen, opozorila fiskalnega sveta preslišana, verjeten tudi veto državnega sveta

Predsednik vlade Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta rebalans poslancem predstavila v torek, danes pa je parlament o njem tudi glasoval in ga po pričakovanju potrdil.

Kot sta zagotovila predsednik vlade in finančni minister, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane ter širši razvoj države, a hkrati zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. »Predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ,« je povzel premier.

Na finančnem ministrstvu so medtem sprejem rebalansa proračuna državljanom poskusili približati z grafičnim prikazom ključnih podatkov o rebalansu proračuna. "S tem želimo proračun približati širšemu krogu državljanov, da bi pobliže spoznali, za kaj vse porabimo njihov denar," so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Vlada načrtuje prihodke v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Da takšen prioračun za slovenijo ni dober pa so prepričani v fiskalnem svetu. Na to so opozarjali že lani. Vlada namreč preprosto - ignorira začetek nove gospodarske krize, ki se pripravlja.

Fiskalni svet namreč opozarja, da bosta nominalni presežek in krčenje javnega dolga glede na BDP predvsem posledica gospodarske rasti. "Potem ko so se slovenske javne finance gibale v območju strukturnega javnofinančnega ravnovesja, Slovenija s temi proračunskimi načrti zapušča to območje in prehaja v strukturni primanjkljaj," je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Zato v fiskalnem svetu ocenjujejo, da bi morali biti javnofinančni izdatki, če želi država skladno s fiskalnim pravilom imeti strukturno ravnovesje, nižji za okoli 270 milijonov evrov oz. 0,6 odstotka BDP-ja.

"Vendar ob tem ne govorimo o pretiranem varčevanju ali zategovanju pasu," je opozarjal Davorin Kračun.

Vladni predlog predvideva za 1,16 milijarde evrov višje izdatke, kot so bili določeni v dosedanjem okviru, fiskalni svet pa meni, da bi bili na varni strani, če bi bili izdatki višji le za 830 milijonov evrov.

Državni zbor je rebalans sicer sprejel brez glasov poslancev SDS in NSi. V opoziciji so ga kritizirali zaradi vrste napak. Poslanske skupine SDS, NSi in SNS so k rebalansu vložile 34 dopolnil, predvsem glede sredstev za infrastrukturne projekte, od katerih pa DZ danes ni potrdil nobenega.

Po oceni opozicijskih poslancev vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba previsoka, v rebalansu poleg tega ni reform, so bili kritični poslanci SDS.

V NSi pa so glasovali zoper proračun zato, ker koalicija ni sprejela niti enega predloga prerazporoditev, ki jih je predlagala njihova stranka.

Po napovedih naj bi državni svet na rebalans in novelo zakona o izvrševanju proračuna vložil odložilni veto. Državni svetniki so namreč na nedavni seji osnutkoma obeh dokumentov odrekli podporo.

Kritizirali so predvsem premajhna sredstva, namenjena lokalni samoupravi in skladnemu regionalnemu razvoju.

Določena višina povprečnine za leto 2019 je namreč po njihovi oceni prenizka in ne zadošča za financiranje občin, ki tako ne uspejo izvajati vseh nalog, ki bi jih morale.

Šarec je na te ugovore zatrdil, da je gre za trditve brez argumentov. »Upam pa, da bo trden vsaj argument, kajti ta, ki ga slišim danes, je glede na vse hkratne želje tistih, ki ga izrekajo, zelo trhel in bolj spominja na trgovanje,« je dejal med razpravo o proračunu.

Prav tako so rebalans podprli v sprva zadržani Levici, potem ko so s koalicijskimi strankami med današnjo prekinitvijo seje še pred glasovanjem o rebalansu – kljub napovedim, da se to ne bo zgodilo in da Levica odhaja »v pravo opozicijo« - parafirali sporazum o sodelovanju. »Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna,« je v torek dejal poslanec Levice Luka Mesec.

Glasove so prispevali tudi poslanci SNS, v kateri bi sicer po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega rebalans pripravili bolje in bolj transparentnega, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. A bodo predlog vlade podprli, da vidijo, kako se bo odzvala Evropska komisija, ki se z njim ne strinja, je v torek napovedal Jelinčič.