Ali bo Nikaragva takoj za Venezuelo naslednja tarča ameriške "humanitarne intervencije?"

Med Nikaragvo, največjo državi na srednjeameriškem polotoku, in Venezuelo so se v času predsedovanja Huga Chaveza poglobili odnosi in s tem tudi gospodarsko sodelovanje.

Že četrti mandat je na čelu Nikaragve predsednik Daniel Ortega, predsednik levičarske Sandinistične narodnoosvobodilne fronte.

Leta 2007 je pričel svoj prvi predsedniški mandat, pri čemer je kmalu po zaprisegi obiskal Iran ter pri tem primerjal sandinistično in iransko revolucijo.

Leta 2008 je vrhovno sodišče Nikaragve prepovedalo sodelovanje na lokalnim volitvam dvema opozicijskima strankama, hkrati pa so prepovedali prisotnost mednarodnih opazovalcev. Opozicija je opozorila, da so na volitvah odstranjevali označene glasovnice, onemogočili dostop volivcem opozicije ter na koncu spreminjali rezultate.

Naslednje leto je isto sodišče spremenilo ustavo, tako da je lahko Ortega leta 2011 ponovno (že tretjič) kandidiral in bil izvoljen za predsednika; predhodno je lahko predsednik opravljal le dva zaporedna mandata. Hkrati je z reformo dobil izključno pravico imenovanja vojaških in policijskih poveljnikov. Leta 2016 je ponovno zmagal na splošnih volitvah, potem ko je vrhovno sodišče odstranilo vodjo opozicijske stranke z njegovega položaja.

Med Venezuelo in sandinisti vladajo dobri odnosi že vse od 70. let prejšnjega stoletja, ko so se sandinisti borili za prevzem oblasti v državi, ki jo je vodil diktator in jih je Venezuela pri tem materialno podpirala. Odnosi med državama so še poglobili, ko je tudi v Venezueli prišel na oblast Hugo Chavez.

Chavez je tako v sklopu t. i. naftne diplomacije pričel prodajati velike količine poceni nafte Nikaragvi. Med letoma 2007 in 2016 je Venezuela v Nikaragvo poslala nafto v vrednosti več kot 3,7 milijard ameriških dolarjev. Ortega je moral v 90 dneh plačati le polovico vrednosti posamezne pošiljke, medtem ko je preostanek lahko vplačal v roku 23 (triindvajsetih) let z dvoodstotno obrestno mero.

Poceni nafta je omogočala številna vlaganja v socialne programe, zmanjšanje revščine kot tudi vplivala na rast gospodarstva; višek je gospodarstvo Nikaragve doseglo leta 2012 s 6,4-odstotno rastjo. A tudi družina Ortega si je ob tem opomogla: po poročanju nikaraškega časopisa Confidencial je 60 odstotkov dobička od nafte pristalo v podjetjih v lasti družine Ortega.

A zaradi nastopa gospodarske krize so padle cene nafte, s čimer je Venezuela pričela beležiti izgubo, kar je vplivalo tudi na prijateljske države, ki jih je oskrbovala s poceni nafto – vključno z Nikaragvo.

Februarja 2014 so v Venezueli potekale prve demonstracije opozicije zaradi poslabšanja razmer, ki pa so se od takrat še le poslabšale. Aprila lansko leto je opozicija prav tako pričela demonstrirati v Nikaragvi, pri čemer so že lani mediji opozarjali, da »kaže vse simptome propadle države.«

Samo v sedmih tednih po pričetku demonstracij so varnostno-obrambne sile pod nadzorom Ortege ubile več kot 120 protestnikov.

Sandinistična fronta je ostro nastopila tudi proti kritičnim medijem; od septembra lani jim tako omejujejo dostop do črnila, papirja in drugih materialov. V znamenjw protesta je pred mesecem najstarejši in najbolj brani dnevnik izšel s prazno naslovnico.

Vlada je v tem času tudi prepovedala delovanje enega medija, zaprla dva novinarja zaradi obtožbe terorizma in podpihovanja sovraštva ter razpisala aretacijo še treh novinarjev.

Od pričetka demonstracij v lanskem aprilu je država ukinila štiri radijske in eno televizijsko postajo. V slabem letu je bilo v Nikaragvi ubitih že več kot 300 protestnikov in več kot 750 jih je zaprtih zaradi »terorizma«.

Ker je tudi nekdanja glavna zaveznica Venezuela v tako globoki gospodarski krizi, da ne more več izvažati poceni nafte, je Ortega moral poiskati nove zaveznike drugje. Prav ta teden si je izposodil 100 milijonov ameriških dolarjev od Tajvana z rokom odplačila v 20 letih.

Nikaragva je ena redkih zaveznic Tajvana, ki slednjemu priznava oblast tudi nad celinsko Kitajsko, tudi po zaslugi take pomoči. Pri tem se je Nikaragva morala zavezati, da bo denar porabila »za prebivalstvo Nikaragve« na podlagi humanitarnih potreb.

Že lansko leto so ZDA proti Nikaragvi (ter istočasno proti Kubi in Venezueli) uvedle gospodarske sankcije, s katerimi so jim onemogočili oz. poslabšali dostop do mednarodnih posojil, ter hkrati uvedli sankcije proti Ortegi, njegovi ženi Rosario (ki je tudi podpredsednica države) ter drugim sandinističnim voditeljem.

Zaradi nasilnega zatiranja demonstracij sta lani Nizozemska in Luksemburg prekinili pošiljanje humanitarne pomoči v to srednjeameriško državo.

V petek je Ortega pozval opozicijo k pogajanjem o koncu krize. Opozicija tako zahteva reformo volilnega sistema, pravico za vse ubite v lanskem letu kot tudi Ortegov odstop. Pogajanja naj bi se pričela že to sredo.