Točna kritika Insajderja.com: obrambni proračun petkrat navzgor, boxerji pa kot predragi dokončno odpisani

Obrambni minister Karel Erjavec je po odločitvi vlade da odstopi od nakupa boxerjev, pojasnjeval razloge za odstop vlade od programa OCCAR, s katerimi je vlada želela brez javnega razpisa kupiti nemška vozila Boxer 8x8.

Vlada se je tako zavzela za odstop od sklenitve sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju OCCAR, prek katere je Slovenija glede na odločitev prejšnje vlade Mira Cerarja sicer nameravala nakupiti te oklepnike. Vlada bo o tem obvestila OCCAR ter parlamentarna odbora za zunanjo politiko in za obrambo.

Erjavec je napovedal tudi pripravo aktualizacije srednjeročnega obrambnega programa in bele knjige o obrambi ter pojasnil, da je vlada »ustno« zvezi Nato že obljubila povečanje vojaškega proračuna v prihodnjih letih.

»Računam, da bo v letu 2019 1,1 odstotka BDP namenjenih za obrambne izdatke. Potem v letu 2020 1,2 odstoka, leta 2021 1,3 odstotka, leta 2023 1,4 odstotka in leta 2024 1,5 odstotka. To so zaveze, ki so bile zaenkrat dane ustno, ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato lani,« je pojasnil Erjavec.

Odločitve vlade so bili najbolj veseli v Levici, kjer jo je pozdravil poslanec Levice Miha Kordiš.

»Po dveh letih nasprotovanja nam je končno uspelo prepričati vlado o nesmiselnosti nakupa oklepnikov 8x8,« je ocenil Kordiš.

Manj zadovoljni so bili v Slovenski vojski, kjer je bilo slišati več kritičnih komentarjev glede upadanja sposobnosti vojske. Odločitev vlade namreč pomeni, da srednje bataljonske skupine ne bo mogoče oblikovati v napovedanem času, vsekakor pa ne do leta 2025.

Če bo ostalo zgolj pri odpovedi nakupa boxerjev brez oblikovanja srednje bataljonske skupine pa bi to lahko bilo slabo tudi za Slovenijo.

Predvsem v drugih članicah zveze Nato, ki obrambi namenjajo več denarja, se takšne odločitve o odpovedih nakupov opreme in prenizki proračuni za obrambo kritizirajo predvsem kot primer, ko države pristanejo v vlogi "freeriderjev", oziroma kot države, ki se želijo "zastonj voziti" in ne plačati cene za skupno varnost, ki je nujna v sistemu kolektivne varnosti.

Slovenija se zato svojim obveznostim ne bo mogla izogniti, če želi ostati članica zveze Nato, ki spoštuje svoje obveznosti.

Razlogi za odstop od nakupa osemkolesnikov so zato v tem trenutku očitno bolj »postopkovne narave«, saj za nakup, ki bi pomenil večletne finančne obveznosti, ni pravne podlage. Proračuni namreč opredeljujejo finančne obveznosti države le za dve leti naprej, takšna pogodba pa bi to presegala.

Tega očitno prejšnja obrambna ministrica Andreja Katič ni vedela ali pa ni želela vedeti.

Ministrstvo za obrambo namreč razpolaga zgolj s proračunskimi sredstvi, z rednimi sredstvi pa oklepnikov ni mogoče kupiti.  Prav tako vojska nima celovite taktične študije o tem, katere zmogljivosti sploh potrebujemo za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine.

Erjavec je pojasnil, da je zadnja taktična študija iz leta 2005 premalo celovita in zastarela, zato je generalštabu Slovenske vojske naročil izdelavo nove taktične študije, ki bo opredelila, ali za izgradnjo srednje bojne bataljonske skupine nujno potrebujemo nove osemkolesnike oziroma kateri bi bili najprimernejši, kako bo teklo njihovo vzdrževanje, »kje jih bomo imeli parkirane«, kako bo teklo usposabljanje kadrov za njihovo upravljanje in vzdrževanje, pa tudi, katere obstoječe zmogljivosti lahko porabimo pri izgradnji te skupine.

»To seveda ne pomeni, da je postopek nabave končan. Oklepnike 8x8 bo treba v doglednem času nabaviti, a prej moramo točno definirati, kaj potrebujemo,« je dejal Karel Erjavec.

Ob tem je spomnil, da se je Slovenija Natu zavezala, da bo prvo srednjo bojno bataljonsko skupino oblikovala do leta 2022 in drugo do 2025. Vendar do leta 2022 Slovenija ne bo imela vseh potrebnih osemkolesnikov.

»A tudi če bi danes podpisali pogodbo o nakupu, ne bi mogli vsega postoriti, da bi lahko govorili, da Slovenija ima prvo bataljonsko bojno skupino, saj so dobavni roki tako dolgi,« je dejal Erjavec.

Vlada Mira Cerarja se je lani sicer odločila za nakup nemških »boxerjev« brez javnega razpisa. Odgovori MORS za Insajder.com, ki smo jih objavili že lani, ob kritiki te vladne odločitve, pa so potrdili, da bo vsako vozilo stalo najmanj 4 milijone evrov, v resnici pa bistveno več. 

Zanimivo je tudi, da je bila še lani "taktična študija" dovolj dobra oziroma "novelirana" za nakup boxerjev, letos pa je nenadoma postala "zastarela".

Na vprašanje, ali je bila v SV medtem naročena ali izdelana Taktična študija (zadnja naj bi bila izdelana leta 2005), brez katere se po oceni strokovnjakov ne bi smelo v nabavo novih vozil, nam je namreč lani MORS odgovoril, da »je Slovenska vojska izdelala in oktobra 2017 potrdila novelacijo Taktične študije 'Motorizirani bataljon Slovenske vojske – 2010. Prva novela – 2017'.«

Prva novela je bila očitno dovolj dobra podlaga za nakup leta 2017 in 2018, saj so tako ocenjevali tudi najvišji slovenski generali - letos pa nenadoma več ni dovolj "moderna." Res nenavadno.

Res pa je, da bi bili boxerji za Slovenijo zelo dragi.

Boxerji brez oborožitvene postaje (ne pa "z oborožitvijo" kot trdi MORS) namreč po podatkih, ki smo jih pridobili v Insajderju.com stanejo okoli 3,5 milijona evrov, z okoli 2,5 milijona evrov vredno oborožitveno postajo pa bi tako vozilo Slovenijo stalo celo okoli 6 milijonov evrov.

Vsako vozilo Boxer je namreč najmanj 1,5 – 2 milijona evrov dražje od predhodno "izbranih" vozil Patria AMV, vozil Piranha - 5 (GDELS) ali drugih podobnih vozil s podobnimi lastnostmi, isto pa velja tudi za oborožitvene postaje.

Vendar pa tudi v primeru, če bi res vsako vozilo (s topovi in minometi) stalo enako, komaj 4 milijone evrov, to pomeni najmanj 448 milijonov evrov za dve srednji bataljonski skupini (SrBBSk). V resnici pa bo strošek na koncu bistveno večji in bo zagotovo presegel 600 milijonov evrov. 

Vlada je torej naredila samo to, kar smo že lani ocenili kot nujno potrebno.

Drugo vprašanje pa je, ali je "odpoved nakupa" res konec zgodbe. Slovenija ima namreč kot članca zveze in "članca kluba Nato" svoje obveznosti, ki jih mora spoštovati, kot je večkrat poudaril tudi predsednik vlade Marjan Šarec.