REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Turčiji zaradi gospodarske krize primanjkuje zdravil

V Turčiji zaradi gospodarske krize primanjkuje zdravil

Turčija, država dveh celin, se že več mesecev ubada z gospodarsko krizo, pri čemer je zadnja žrtev postala farmacevtska industrija in s tem pacienti.

Lansko leto je namreč turška lira močno izgubila na vrednosti, s čimer so industrija vse težke kupuje tuje valute in s tem potrebne surovine iz tujine.

Eden izmed glavnih krivcev za pomanjkanje zdravil je regulacija cen s strani države, ki ne sledi gibanju (padcu) lire v primerjavi z evrom. 

Pomanjkanje zdravil v Turčiji je stalnica za ljudi zadnje tri leta, saj večina zdravil pride iz tujine. Eden izmed glavnih krivcev za pomanjkanje zdravil je regulacija cen s strani države, ki ne sledi gibanju (padcu) lire v primerjavi z evrom. 

Leta 2004 je namreč Turčija uvedla regulacijo cen, pri čemer so indeksirali cene glede na fiksni menjalni tečaj med liro in evrom. V začetku lanskega leta je menjalni tečaj znašal en evro za tri turške lire, pri čemer so fiksirali cene na 2,69 lire (za evro) za celotno leto. 

A pri tem niso pričakovali padca turške lire, ki je do danes padla na vrednost, pri čemer je evro vreden 5,95 lire. Ker turška vlada ni popravila fiksirane cene oz. tečaja za nakup zdravil, predstavlja več kot enkratna razlika med fiksirano in dejansko vrednostjo veliko težavo za industrijo.

Lekarna, zdravila
vir: Profimedia

Farmacevtska industrija tako ne more kupovati surovin v istem obsegu kot prej, zaradi česar so zmanjšali količine kupljenih surovin oz. so morali tudi prenehati kupovati potrebne surovine. 

Erdogan Colak, predsednik Zveze turških farmacevtov, je krivdo za pomanjkanje zdravil v Turčiji pripisal izključno regulaciji cen zdravil in nesorazmerju med fiksno in realno vrednostjo lire v primerjavi z liro. Zaradi tega se je pričelo pomanjkanje zdravil, tudi najpomembnejših.

Predsednica Sindikata delodajalcev-farmacevtov Nurten Saydan pa je še opozorila, da so k pomanjkanju zdravil pripomogle še produkcijske kvote, ki so bile že dosežene pred iztekom leta, kot tudi načrtnim prenehanjem proizvodnje zdravil z upanjem, da se bodo cene za njih povečale. 

Turški poslanec Burhanettin Bulut, ki je farmacevt in član največje opozicijske Ljudske republikanske stranke, je dejal, da v Turčiji trenutno ljudje ne morejo kupiti že 417 zdravil. »Je veliko pomanjkanje pri številnih stvareh, od zdravil za raka do tablet za visoki krvni pritisk. Teh zdravil ni na trgu že dva meseca. Lekarne so prodale zaloge,« je opozoril Bulut. 

Od več kot 400 zdravil, ki jih ni več mogoče kupiti, je 25 označenih za osnovne in nujno potrebne; med njimi so tako insulin in zdravila za znižanje krvnega pritiska, ki jih ni več tudi v bolnišnicah. 

Turška vlada pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdoğana je posledice gospodarske krize praviloma pripisala kriminalnim elementom, in ne svojemu (ne)ukrepanju. Tako so pomanjkanje hrane (in podražitev le-te) pripisali trgovcem, ki kopičijo zaloge in jih prodajajo po višjih cenah.

Rešitev so našli, da turška policija in uradniki izvajajo preglede; pred časom so tako pregledali skladišča čebule. 

Bulut je pri tem izpostavil, da v Turčiji deluje 23.000 lekarn in to, da so v 32 našli zdravila, ne pomeni nič. 

To rešitev so uporabili tudi pri »reševanju« farmacevtske krize; preiskali so skladišča in pri 32 lekarnah našli zaloge zdravil. Bulut je pri tem izpostavil, da v Turčiji deluje 23.000 lekarn in to, da so v 32 našli zdravila, ne pomeni nič. 

Vlada je pozneje tudi sama ugotovila, da preiskave niso učinkovite, zaradi česar so spremenili fiksne cene za 42 zdravil, s čimer so omogočili večjo količino na trgu. A vseh 42 dotičnih zdravil proizvaja le ena farmacevtska tovarna. 

Zaradi gospodarske krize so Turčijo v zadnjem času zapustila številna mednarodna podjetja, kar naj bi se zgodilo tudi v zdravstveni industriji, kar bo na koncu prizadelo prav najšibkejše v družbi – obolele, še poroča Al Monitor.
 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek