Konec evropsko-ameriškega prijateljstva zaradi razmajanih temeljev Nata: »ZDA so izdale evropsko varnost!«

Nekdanji predsedujoči Vojaškega odbora Nata je ostro kritiziral nedavni umik ZDA iz sporazuma o jedrskih izstrelkih srednjega dometa (INF) kot »ekstremno nevaren« za Evropo.

V Münchnu je namreč te dni tudi letos potekala že tradicionalna, 55. varnostna konferenca, na kateri so se tokrat pokazale še večje razpoke med velikimi silami kot kadarkoli doslej.

Še posebej velike razlike pa so bile opazne predvsem med članicami EU in ZDA.

in Munich today thousands of people are protesting against the Nato- "security conference" that is taking part these days. We support the protest for peace and disarmament as war is one of the main reasons for ecological destruction in Middle East. #MSC2019 #antiSiko pic.twitter.com/HVsETZyrT4

— GreenRojava (@GreenRojava) 16 February 2019

Ob robu konference so se pred začetkom tokratnega srečanja novinarji bavarskega radia pogovarjali z enim od najboljših nemških analitikov in večkrat odlikovanim upokojenim generalom nemške vojske Haraldom Kujatom, ki je bil dolga leta tudi v poveljevalni verigi Nata.

Kujat je izjavo podal potem, ko je Washington suspendiral vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe INF, ki je v 80. letih dvajsetega stoletja naposled končala oboroževalno tekmo na tem področju in hladno vojno med Vzhodom in Zahodom.

Nekdanji vodja Natovega vojaškega odbora in upokojeni general vojaškega letalstva general Harald Kujat je pikro kritiko na račun odprave pogodbe INF s strani Trumpove administracije podal v intervjuju za bavarsko medijsko hišo Bayerischer Rundfunk.

Kujat je obtožbe uperjene proti ZDA dodatno zasolil s trditvijo, da v tej potezi Združenih držav Amerike vidi »izdajo varnosti evropskih zaveznikov.« Po njegovi oceni, ki je »realistična«, so s tem »razmajani temelji zveze NATO.«

Odpoved pogodbe INF zato ocenjuje kot »konec evropsko-ameriškega prijateljstva.«

In Munich, Chancellor Angela Merkel of Germany delivered a spirited defense of multilateral institutions in a world increasingly marked by great power rivalry https://t.co/2C5o39RS9g

— New York Times World (@nytimesworld) 16 February 2019

Pogodba INF je namreč »ščitila Evropo pred omejeno jedrsko vojno,« saj je izključila celo kategorijo jedrskega orožja.

Njena odpoved s strani ZDA pa je, ocenjuje upokojeni nemški general, »že nek korak v smeri, ki je za nas zelo nevarna.«

Ameriški očitki na račun Rusije in kršitve pogodbe INF so stari pet let, toda sedaj tudi Moskva odkrito očita ZDA, da s svojimi »Tomahawki« in podobnimi raketami dejansko krši isto pogodbo (INF).

General Kujat zato vidi rešitev v tem, da se obe strani vrneta k obnovi inšpekcijskih sistemov, v katere bi vključili tako ruske kot ameriške rakete.

Kujat opozarja, da bi v nasprotnem primeru tako Rusija kot ZDA lahko pričele nameščati jedrske in druge rakete v Evropi, s tem pa bi se lahko vrnili »v situacijo iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, z množičnimi protesti« kajti »zahodnoevropsko prebivalstvo nameščanja takšnih kopenskih in tudi pomorskih raket ne bo dopustilo.«

Zanikal je tudi trditve, da je »razveljavitev INF dobra, ker svet tako ali tako potrebuje novo pogodbo, ki bi vključila tudi države kot so Kitajska, Indija, Pakistan in druge.«

Ta in druge pogodbe so seveda potrebne, toda k temu ne bo privedla odpoved sedanje pogodbe INF.

Tu so namreč še drugi problemi, saj je konvencionalne rakete srednjega dosega praktično nemogoče razlikovati od »jedrskih«, večina kitajskih jedrskih raket pa je prav srednjega dosega, zato uradni Peking ne bi pristal na omejitev njihove uporabe.

Po mnenju upokojenega poveljnika nemškega vojaškega letalstva umik ZDA iz pogodbe INF, ki je leta 1987 končala dirko v oboroževanju z jedrskim orožjem, pomeni, da so se Združene države poslovile od odgovornosti do svojih evropskih zaveznikov.

Ta poteza je lahko za Evropo izredno nevarna, je opozoril Kujat.

Remarks by the current vice president, Mike Pence, and his predecessor, Joseph Biden, define the dramatic change in American foreign policy that has unnerved traditional allies. https://t.co/tXniYZor5c

— New York Times World (@nytimesworld) 16 February 2019

»Vse, kar bo prišlo za pogodbo INF, bo slabše od tistega, kar smo imeli do zdaj,« je dejal nekdanji uradnik Nata.

Kljub temu je izrazil upanje, da bi lahko pogodbo INF vendarle rešili, kar bi zahtevalo ponovni zagon skupnih inšpekcijskih pregledov, ki se je končal maja 2001.

»Naj spomnim na besede Carla Friedricha von Weizsaeckerja, da posameznik lahko spozna resnico, če jo išče s skupnimi močmi,« je sklenil.

ZDA so sprožile obtožbe, da ruski raketni sistemi 9M729 kršijo meje pogodbe INF, saj imajo lahko tudi jedrske konice in dosežejo evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa.

Nato je ameriški državni sekretar Mike Pompeo, kljub temu, da je Moskva te trditve zavrnila kot neutemeljene in celo prikazala »sporno raketo« v dokaz, da so ameriške trditve iz trte zvite, sporočil, da Washington prekinja svoje obveznosti po pogodbi INF.

"The U.S. recently informed Western allies that Russia now has deployed four battalions of the #9M729 cruise missile, an increase from three battalions Russia was said to have a few month ago."https://t.co/elCzmFkHaN

— Guy Plopsky (@GuyPlopsky) 1 February 2019

ZDA so s tem sprožile šestmesečni postopek umika, razen »če Moskva odpravi kršitve dvostranskega dogovora o nadzoru jedrskega orožja.«

Ruski predsednik Vladimir Putin se je odzval tako, da je naznanil, da tudi Moskva - v odziv na ukrepe ZDA - prekinja sodelovanje v pogodbi INF. Poleg tega je Rusija poudarila, da so ameriški obrambni sistemi v Evropi opremljeni z lansirnimi napravami, ki lahko izstrelijo manevrirne rakete na razdaljah, ki so bile prepovedane s pogodbo INF.

ZDA torej po ruskem prepričanju kršijo pogodbo že več desetletij, od uvedbe manevrirnih raket v svoje oborožene sile.

Nemški obrambni minister je ob vsem tem nedavno opozoril, da kolaps pogodbe INF lahko sproži novo dirko v jedrskem oboroževanju.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je pred kratkim potrdil, da se Nato že pripravlja na prenehanje INF in da bo moral sprejeti povračilne ukrepe, če Rusija ne bo izpolnila ameriških zahtev. Toda dodal je, da si ne želi nove oboroževalne tekme in da zveza Nato ne načrtuje uporabo novih raket v Evropi.

Pogodba INF, ki so jo Združene države Amerike in Sovjetska zveza podpisale leta 1987 je prepovedala vse jedrske rakete, ki bi bile izstreljene s kopnega, z dosegom od 500 do 5500 kilometrov. Trumpova administracija je to pogodbo problematizirala in na koncu odpovedala, zato je INF postal še en vir sporov v odnosih med Združenimi državami in Rusijo.

Ko sta predsednika Ronald Reagan in Mihail Gorbačov podpisala pogodbo INF v Washingtonu, sta bili ZDA in Sovjetska zveza edini državi na svetu z dovršeno jedrsko tehnologijo srednjega razreda.

Potem pa so tudi Kitajska in druge države, kot so Pakistan, Indija in Severna Koreja, prav tako razvile enake zmogljivosti svojih vojaških sil, kot ZDA in Rusija, vendar te države ne zavezuje rusko-ameriška pogodba INF, kar vse samo še dodatno otežuje nove pogovore o nadzoru jedrskega orožja.

The Munich Security Conference, created at the height of the Cold War, used to see Europe and America align on security policy. The Trump administration has changed that. https://t.co/TXG3WqZFop

— New York Times World (@nytimesworld) 15 February 2019

Več kot 2.000 ljudi je protestiralo v Münchnu proti Natu in varnostni konferenci, so sporočili lokalni mediji.

Protestniki so vzklikali gesla, kot so »NE vojni!«, »Zavrniti Nato« in »Ni zmagovalcev v vojni«.

CNN pa je izpostavil dejstvo, da je podpredsednik ZDA Mike Pence doživel prav neprijetno presenečenje, ko je v svojem nagovoru na konferenci v Münchnu slavnostno omenil aktualnega predsednika ZDA Donalda Trumpa in nato naredil teatralni 5-sekundi premor, da bi udeležencem konference dal priložnost, da Trumpu zaploskajo.

Toda čakal je zaman.

Prav nihče ni zaploskal na omembo Donalda Trumpa.

V dvorani se je slišala le smrtna tišina, kar kaže več od tisoč besed, kaj evropski zavezniki dejansko menijo o sedanjem predsedniku Zduženih držav.

V videoposnetku spodaj pa si lahko pogledate kako je nemška medijska hiša DW poročala in analizirala govor nemške kanclerke Angele Merekl, ki je Rusijo poimenovala za partnerja, kar nikakor ni bilo po godu Mikeu Penceu in aktualni ameriški administraciji.