REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nepričakovan preobrat – katera država je po mnenju Nemcev nenadoma največja grožnja Evropi?

Nepričakovan preobrat – katera država je po mnenju Nemcev nenadoma največja grožnja Evropi?Budnica Evropi

Najnovejša nemška raziskava je poiskala odgovor na vprašanje: kdo predstavlja največjo varnostno grožnjo Evropi? Pričakovali bi, da je odgovor - Rusija.

Res pa je, da vlado v Moskvi dojema kot grožnjo le ena od treh oseb, ki so sodelovale v raziskavi, vendar pa eden od dveh Nemcev nevarnost vidi v - Združenih državah Amerike.

Putin in Trump

Glede na raziskavo, prebivalci Nemčije vidijo večjo grožnjo za mir in stabilnost ter varnost Evrope v ZDA kot Rusiji.

Največji odstotek anketirancev - 50 odstotkov meni, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa predstavljajo največjo nevarnost za Nemčijo in Evropo.

Največji odstotek anketirancev (50 odstotkov) meni, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa predstavljajo največjo nevarnost za Nemčijo in Evropo.

Polovica vprašanih ob tem meni, da je širitev Nata največji vzrok za poslabšanje varnosti v Evropi, 41 odstotkov pa vidi tveganje zaradi širitve EU.

Več kot polovica anketirancev (54 odstotkov) meni, da mora Evropa več vlagati v varnost, piše nemški časnik Zeit.

Protest v Berlinu

Sedemdeset odstotkov vprašanih meni, da bi morala Nemčija igrati dejavno vlogo pri reševanju mednarodnih kriz. Dve tretjini pa zagovarjata vrednostno usmerjeno zunanjo politiko, čeprav bi to lahko imelo slabosti za Nemčijo, poudarja Zeit, sklicujoč se na raziskavo Fundacije Friedrich Ebert.

Rezultati raziskave »Varnostni radar 2019: budnica Evropi« bodo predstavljeni sredi februarja na letni Münchenski varnostni konferenci.

V anketi sociološkega inštituta Forsa je 73 odstotkov Nemcev podprlo gradnjo plinovoda »Severni tok 2«, 13 odstotkov vprašanih pa je nasprotovalo izvedbi projekta.

Sedemdeset odstotkov vprašanih meni, da bi morala Nemčija igrati dejavno vlogo pri reševanju mednarodnih kriz.

Raziskava je bila izvedena tudi v Franciji, Latviji, na Poljskem, v Rusiji, Srbiji in Ukrajini.

Predvsem Srbi (85 odstotkov), Ukrajinci (74 odstotkov) in Poljaki (67 odstotkov) menijo, da njihove države v evropskem okviru ne uživajo ustreznega spoštovanja.

Komentarji