MZZ nima podatkov o morebitnih ujetih Slovencih v Siriji ali Iraku

Z zaostrovanjem političnega dialoga med zaveznicami v boju proti Islamski državi v Siriji in Iraku, predvsem med ZDA, Turčijo in Rusijo, in napovedanim odhodom ZDA iz Sirije, se postavlja vprašanje o usodi (zajetih) pripadnikov IS ter drugih islamističnih skupin. 

Ker so med njimi še vedno nahaja več tisoč državljanov evropskih držav, smo se obrnili na slovensko zunanje ministrstvo glede (morebitnih) slovenskih državljanov na tem vojnem področju.

Ministrstvo za zunanje zadeve »informacij o tem, da bi bili v navedenih državah priprti slovenski državljani, ki bi jih obtoževali teroristične dejavnosti, nima.« 

Zaprti in brez dokumentov
Na naše vprašanje, koliko slovenskih državljanov se je na področju Turčije, Sirije in Iraka, obrnilo na slovenske diplomate s prošnjo za pomoč od pričetka t.i. globalne vojne proti terorizmu: »V času od 2001 do danes je v navedenih treh državah (skoraj izključno v Turčiji) za konzularno pomoč zaprosilo nekaj deset slovenskih državljanov.« 

Dalje so pojasnili, da je pri večini izmed teh primerov šlo »za odvzem prostosti zaradi suma kaznivih dejanj, povezanih z mamili oziroma za izgubljene, ukradene ali uničene potovalne dokumente.« Natančne evidence o tem zunanje ministrstvo dejansko »nima, ker do tega ni upravičeno.« 

Repatriacija družine
V tem času, natančneje leta 2013, so slovenski diplomati sodelovali repatriaciji osemčlanske družine iz Sirije, od katerih je bilo pet slovenskih državljanov, ki so želeli zapustiti Sirijo, kjer divja državljanska vojna že vse od leta 2011. Zunanje ministrstvo je takrat plačalo sedem letaliških taks v skupni višini 350 evrov in jim tako omogočilo čim hitrejšo pot v Slovenijo.

»Po sklepu vlade je organizacijo bivanja in integracije po prihodu družine v Slovenijo opravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zato teh podatkov MZZ nima,« so nam še odgovorili iz Mladike.  

Posledično smo se obrnili tudi na omenjeno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sporočili so nam, da je takratna ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak »izdala Sklep o določitvi višine stroškov osnovne oskrbe za repatriirane osebe in njihove ožje družinske člane.« 

V stroških repatriacije so tako zajeti stroški bivanja oseb (stanovanjski stroški), prehrane ter denarna pomoč. Od imenovane sirsko-slovenske družine so štiri osebe dobile status repatriiranih oseb za obdobje od 1. maja 2013 do 31. aprila 2014, torej eno leto. »Družina je bivala v stanovanju, ki je last Republike Slovenije, ki pokrije tudi vse stroške bivanja, upravičencem (ki imajo status repatriirane osebe) pa tudi nadomestilo za strošek prehrane v višini 8 EUR na dan,« so še navedli na ministrstvu.

Dalje so osebe prejele tudi denarno pomoč, pri čemer je bilo repatriirancem leta 2013 izplačanih 12.031,01 evra in naslednje leto 17.728,49 evra. Preko pristojnega Centra za socialno delo Ilirska Bistrica so nudili družino vso podporo v skladu z zakonom, ter jim zagotovili tudi učenje slovenskega jezika.