petek, 22. november 2024 leto 29 / št. 327
»Halal« in »košer« proizvodi v Evropi in Sloveniji: normalizacija krutosti ali verska pravica?
Uporaba »halal« in »košer« proizvodov v zahodnoevropskih državah, kjer živijo predvsem velike manjšine muslimanskih priseljencev, sproža različne spore in razprave.
In pri teh zadevah so na Bližnjem vzhodu pogosto sprte židovske in muslimanske skupnosti pogosto skupaj in na isti strani, združene v boju za svoje »verske pravice«. Pri tem pa pogosto nasprotujejo tudi ureditvi nekaterih evropskih državah. Nekatere namreč manjšinam izjemoma dopuščajo poseben način zakolov živali, druge pa ne.
V zadnjem primeru iz Velike Britanije so na primer predstavniki muslimanske skupnosti v svetu Yorkshira obtožili »rasizma« tiste pripadnike skupin za zaščito živali, ki nasprotujejo »hahal mesu« v šolskih obrokih v tej pokrajini. Na podoben način v židovskih skupnostih zahtevajo »košer proizvode.«
Za »halal« in »košer« mesne proizvode je značilno, da živali pred zakolom ne omamijo, saj mora izkrvaveti še pri polni zavesti in biti pred smrtjo v »odličnem« stanju. V evropskih klavnicah pa živali pred zakolom praviloma omamijo.
Muslimani v skladu s svojo vero ne smejo uživati alkohola in svinjine, prav tako pa tudi ne jedi brez oznake halal, torej tistih jedi, ki vsebujejo svinjino ali izdelke iz svinjine ter kri.
Beseda halal, ki izhaja iz arabskega jezika, pomeni dovoljeno oziroma čisto, nanaša pa se na živila, vedenje, komunikacijo in oblačila, ki so v skladu z islamskim pravom dovoljeni ali dopuščeni. Hrano, ki predstavlja njeno nasprotje, pa imenujejo haram.
Muslimanom sicer vera narekuje, da če v okolju, kjer živijo in so, ni mogoče najti halal hrane, lahko jedo drugo hrano, da bi preprečili smrt kot posledico stradanja.
Shabir Pandor, vodja sveta v Kirkleesu v Veliki Britaniji je tako na primer ostro nasprotoval zahtevam, da naj prenehajo z oskrbo z »halal« proizvodi v šolah tega okraja.
Po njegovi oceni ta zahteva povzroča radzor med različnimi skupnostmi, zato jo zavrača. Po drugi strani pa zagovorniki pravic živali trdijo, da sedanja praksa ritualnega ubijanja živali predstavlja »normalizacijo krutosti.«
Do razprave pa je prišlo zatem, ko je več kot 7000 ljudi podpisalo peticijo, v kateri so zahtevali, da morajo biti vse živali, katerih meso ponujajo v šolah, pred zakolom omamljene.
V okrožju Kirklees namreč 43 šol dobiva »halal meso« ob pomoči oskrbovalne službe okrožja. Ob tem sedemnajst šol z večinsko muslimanskimi šolarji tistim, ki se hranijo v šolah, ne omogoča alternative »halal obrokom«.
Peticijo je organiziral Aleks Lukic, ki je priznal, da je bil »osupel« nad zavrnitvijo svoje pobude. Po njegovi oceni je to slabo in kruto do živali, hkrati pa so otroci nemuslimanskih staršev v šolah s »halal prehrano« prisiljeni jesti meso živali, ki je bilo ubito na krut način, pri čemer pogosto sploh ne vedo, od kod prihaja to meso.
David Hall, vodja konservativne skupine v mestnem svetu zato zahteva temeljit pregled organiziranja šolske prehrane.
Opozarja pa tudi, da so v nekaterih državah, na primer v Belgiji, Danski, Švedski, Norveški in Islandiji že prepovedali ritualno religiozno ubijanje živali zato, ker imajo v teh državah »pravice živali prednost pred religijo.«
Podoben primer, vendar z drugačnim koncem je bil nedavno zabeležen v belgijski Flandriji. V tej pokrajini so namreč nedavno uradno prepovedali »košer« in »halal« metode ubijanja živali. Vendar so se takoj – tokrat skupaj – uprli pripadniki židovske in muslimanske skupnosti, ki v tej potezi vidijo teptanje svojih verskih pravic.
Trdijo, da so »košer« in »hahal« metode ubijanja živali »bolj humane« in nasprotujejo prepovedi, za katero menijo, da krši njihove človekove in verske pravice, ki bi morale biti nad pravicami živali.
Rabin Pinchas Goldschmidt, predsednik Konference evropskih rabijev je celo ocenil, da je prepoved, ki so jo uzakonili v Flandriji, dokaz, da je »radikalni islam zmagal.«
»Nahajamo se sredi napadov na verske svoboščine. Evropska prestolnica je s svojimi zakoni in pomanjkanjem tolerance do manjšin dokazala, da je radikalni islam zmagal. Uspelo nam je blokirati veliko podobne zakonodaje v drugih državah v Evropi in poskuse, da bi podobni zakoni šli skozi Evropski parlament, pa tudi pobude v okviru evropskih agencij,« je priznal židovski verski voditelj.
Rabin Menachem Margolin, predsednik Evropske zveze Judov (EJA) pa je za i24NEWS dejal, da je omenjeni zakon »zelo slab primer za druge države.«
»To meče senco na našo skupnost, ker dejansko govori o tem, da nam ni mogoče dovoliti, da bi skrbeli za živali – da potrebujemo državni nadzor. To je grozen presedan na mednarodni ravni,« je dejal znani rabin.
Odvetnik Joos Roets, ki skupnost zastopa pa trdi, da je bila poteza flandrijskih oblasti motivirana z željo po verski diskriminaciji in ne zaradi zaščite pravic živali.
Po drugi strani pa Ann De Greef, direktorica Globalne akcije za zaščito živali iz Belgije trdi, da omamljanje živali ni v nasprotju s »košer« in »halal« pravili in da bi te verske skupine tako ubite živali še vedno lahko smatrale, da je šlo za »ritualen zakol«, vendar tega preprosto ne želijo.
»Želijo še naprej živeti v srednjem veku in ubijati živali brez omamljanja – tehnike, ki tedaj še ni obstajala – da jim ne bi bilo potrebno spoštovati zakonov. Ampak žal mi je, v Belgiji je zakon nad vero in to bo tako tudi ostalo,« je dejala.
In kot poročajo tudi tuji mediji, se je Belgija s tem pridružila Švedski, Norveški, Islandiji, Danski in Sloveniji«, ki ne omogočajo »izjem« pri ubijanju živali.
V 11-milijonski Belgiji sicer živi okoli 30.000 Židov in okoli 500.000 muslimanov.
Zadeva je seveda zanimiva tudi za Slovenijo. O halal klanju bo odločalo tudi slovensko ustavno sodišče, muslimane v Sloveniji pa zastopa ustavni pravnik Andraž Teršek.
V Sloveniji živeči muslimani predlagajo razveljavitev 25. člena Zakona o zaščiti živali, ki za zakol nalaga, da je treba žival prej omamiti.
»Navedena zakonska odločba pomeni neposreden in protiustaven poseg v ustavne pravice in svoboščine,« je zapisal pravnik Andraž Teršek, ki je za Slovensko muslimansko skupnost tudi napisal pobudo za oceno ustavnosti »spornega zakona.«
Ob tem imamo v Sloveniji tudi veliko število podjetij, ki se lahko pohvalijo s »halal certifikatom«.
Med podjetji s halal certifikatom so na primer: Žito, d. o. o., MP ALPE, d. o. o., Perutnina Ptuj, d. d., Pivka perutninarstvo, d. d., Celjske mesnine, d. d., Hiša začimb, Podravka, d. d., Pekarna Pečjak, Mesnine dežele Kranjske, Panvita Agromerkur, Kras, Revita, uvoznik za Slovenijo – Novus Spiritus, Krašcommerce, Pomurske mlekarne, Prehrambena industrija Vindija in Costella.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji in Slovenska muslimanska skupnost pa sta certifikat halal, ki potrjuje ustreznost mesa in mesnih izdelkov, namenjenih za uživanje, podelili klavnicam, ki jih imajo Agromerkur, Celjske mesnine, Kras, Pivka Perutninarstvo in Perutnina Ptuj.