Zaradi zdravja vam odsvetujemo kidanje snega

Včeraj je po večini Slovenije (končno) zapadel sneg, s čimer so (nekateri) prebivalci ponovno soočeni z obveznostjo odstranjevanja oz. kidanja snega – pločnikov, parkirnih mest, okoli hiše itd. A predenj se lotite te snežne rekreacije, se zavedajte nevarnosti.

Največ ljudi se odpravi odstranjevati snežne nadloge v zgodnjih jutranjih urah. Potem ko smo več ur (upajmo, da najmanj 7 ur) uživali v topli postelji, se moramo odpraviti v mrzlo, mrzlo zunanjost. 

Srčna kap

Zdravniki so že zdavnaj ugotovili, da se največ srčnih kapi zgodi prav zjutraj, ko ljudje preidemo iz neaktivnosti (spanja) v aktivnosti. Če to kombiniramo še z intenzivnim delom (kidanje), se nevarnost za infarkt še poveča.

Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da je večina ljudi v sodobni družbi nenavajena fizičnega dela (ker večino časa preživijo sede) kot tudi, da mraz vpliva na krčenje žil. Zaradi zožanih žil in manjšega pretoka krvi mora srce delati toliko več, da lahko človek normalno deluje.
Zato, če med kidanjem začutite bolečine v prsnem košu, ne morete dihati, imate hladen pot in če imate bolečino v rokah, je bolje, da prenehate kidati in pokličete prvo pomoč.

Poškodba hrbtenice
Povezano z neaktivnim vsakodnevnim življenjem je povezana tudi druga najpogostejša zdravstvena grožnja – poškodba hrbtenice. Večina ljudi se pred začetkom kidanja ne ogreje in začne takoj odstranjevati sneg. Zaradi specifičnosti same aktivnosti (zaporedje dvigovanja bremena in obračanja trupa, ko odmetavamo sneg stran) in nepravilne tehnike je tako velika možnost, da si bomo poškodovali hrbtenico oz. bolje rečeno, obhrbtenične mišice. 

Strokovnjaki odsvetujejo, da imamo med kidanje naprej upognjen trup (in hrbet) ter da med odmetom snega le zasukamo trup. Prav tako je pogosta napaka, da precenimo težo snega, ki je odvisna od same kvalitete snega kot tudi velikosti lopate. 

Za preprečitev poškodb tako svetujejo dobrih deset minut »ogrevanja«, ko sneg odmetavamo počasi, brez sunkovitih gibov. Hrbet naj bo čim bolj raven, kolena rahlo upognjena, pri čemer ob dvigu lopate s snegom dvigujemo z nogami in ne hrbtemo. Ko odmetavamo sneg v stran, ne rotiramo le z trupom, ampak tudi prestopimo z nogo v stran, s čimer zmanjšamo obremenitev hrbtenice. V primeru, če je odmetni prostor oddaljen, sneg ne nosite stran, ampak ga na lopati »odpeljite« bližju kupu.

Ostale stalnice

Včasih ljudje pri kidanju pozabijo na stare nevarnosti, ki nam grozijo. Če je že predhodno padal sneg, je lahko pod novonapadlim snegom kakšen led in če nismo previdni, sledi zdrs, padec in kakšen zlom kosti. Sneg prekrije tudi luknje, izbokline in druge neravne predele, kar je privlačno za razne izvine ali zlome gležnja. 

Nekateri se pred kidanjem tudi premalo napravijo, ker mislijo, da se bodo dovolj ogreli, s čimer se izpostavijo prehladu, pljučnici, nenazadnje tudi kakšnim ozeblinam. Rokavice, kape, zaščita nosu, ust in grla (šal ali podkapa), primerna obutev, nepremočljiva bunda ter hlače so nujnost.