WHO: Vsako leto zaradi onesnaženega zraka umre 600.000 otrok

Onesnažen zrak ima tragične posledice za zdravje, najbolj ogroženi pa so otroci, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Zaradi izpostavljenosti strupenim delcem v zraku namreč vsako leto umre okoli 600.000 otrok pod 15 letom starosti, ugotavlja v novem poročilu.

Podatki WHO kažejo, da devet od desetih ljudi na svetu vdihujejo nevarno strupen zrak, zaradi česar vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi.

Onesnažen zrak pa še posebej ogroža najmlajše. Otroci namreč dihajo hitreje kot odrasli in s tem v telo vnesejo več strupenih delcev, medtem ko se njihovo telo še razvija. Poleg tega dihajo tudi bližje tlom, kjer je večja koncentracija onesnaženih delcev.

WHO v poročilu ugotavlja, da na svetu kar 93 odstotkov otrok oz. 1,8 milijarde otrok pod 15. letom starosti, med njimi tudi 630 milijonov otrok starih manj kot pet let, vdihuje močno onesnažen zrak. Zgolj v letu 2016 je zaradi z njim povezanih akutnih okužb dihal umrlo 600.000 otrok.

Med otroci so najbolj ogroženi tisti iz revnejših držav. V državah z nizkim ali srednje visokih prihodkom je namreč kar 98 odstotkov vseh otrok, starih manj kot pet let, izpostavljenih višji koncentraciji delcev PM2,5 v zraku, kot jih določajo smernice o kakovosti zraka WHO. V visoko razvitih državah je medtem tako močno onesnaženemu zraku izpostavljenih 52 odstotkov otrok te starostne skupine.

Vdihovanje onesnaženega zraka lahko vpliva na otrokov razvoj in njegove kognitivne sposobnosti, še piše v poročilu. Sproži lahko tudi astmo in raka v otroštvu ter večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja v odraslem življenju.

Zdravstvena organizacija v poročilu, ki se osredotoča na izpostavljenost PM2,5 delcev v zraku, še opozarja, da so otroci onesnaženemu zraku izpostavljeni tako na prostem, kot tudi doma. Za štirimi zidovi pa so najbolj ogroženi v gospodinjstvih, ki za kuhanje in ogrevanje uporabljajo fosilna goriva.

WHO v poročilu poziva tudi k številnim ukrepom za zajezitev te problematike. Med ukrepi med drugim izpostavlja hitrejši prehod h kuhanju, ogrevanju in uporabi prevozni sredstev, ki v zrak spuščajo manj emisij, ter boljši obravnavi odpadkov.