Islamska prihodnost: kako je videti nova in največja mošeja v zahodni Evropi, ki lahko sprejme več tisoč vernikov

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je izkoristil priložnost, da ob uradnem obisku Nemčije odpre v Kölnu novo mošejo, največjo v zahodni Evropi. Dogodek je zaznamovala navzočnost številnih pripadnikov policije, ki so ločevali njegove privržence od nasprotnikov.

Gre za Osrednjo mošejo v Kölnu, ki jo je v zadnjih osmih letih zgradila Turška islamska skupnost (DITIB) in ki ima kapaciteto, da lahko naenkrat sprejme pod svojo streho 1200 muslimanskih vernikov ali celo več. DITB delno financira turška vlada, njen oddelek za religijske zadeve pa imenuje tudi imame, ter upravlja okoli 900 mošej po Nemčiji in šteje 800.000 članov.

Nova mošeja ima devet ločenih vhodov, sredi veličastne kupole pa sta mesec in zvezda. Z minareti, visokimi 55 metrov in kupolo, visoko 36 metrov, je betonsko-steklena zgradba ena največjih v Evropi. Njena površina meri 4500 kvadratnih metrov.

Notranjost je bogato okrašena, dominirajo pa motivi iz obdobja Seldžukov. Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda. Ustanovili so Veliki Seldžuški imperij, ki se je raztezal od Male Azije do Pundžaba; bili so začetniki širjenja turške moči na Bližnjem vzhodu in vestniki prihodnjih turških osvajalcev iz dinastije Osmanov.

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo je nadaljevala ekspanzijo Seldžukov; tudi to je bila večetnična država, ki je obstajala med leti 1299 in 1923, skupaj 624 let. To je bilo eno največjih cesarstev, ki je po letu 1300 grozilo monarhijam v Evropi, na višku svoje moči v 16. in 17. stoletju pa je obsegalo ozemlje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike.

Toda tisto, kar ni uspelo ne Seldžukom, ne Osmanom z vojaškimi osvajalskimi pohodi in vojnami, je uspelo sodobni Turčiji, ponosni na novo mošejo "sredi Evrope", ki se nahaja v kompleksu, ki zajema površino 17.000 kvadratnih metrov, v katerem so tudi nakupovalni center, konferenčna dvorana s kapaciteto 600 oseb, galerija za seminarje in razstave, knjižnica, poslovne pisarne in parkirišče.

Nemčija ima drugo največjo muslimansko populacijo v zahodnem delu Evrope. Več muslimanov živi le še v Franciji.

Po raziskavi, ki jo je opravil in konec lanskega novembra objavil Pew Research Center, odstotek muslimanskega prebivalstva tako v Nemčiji kot v Franciji strmo narašča. Muslimani so v letu 2016 predstavljali 4,9 % evropske populacije, izsledki raziskave Pew Research Centra za leto 2050 pa predvidevajo (odvisno od obsega migracij) od 7 % do 14 % muslimanskega prebivalstva na ozemlju Evrope.

Te napovedi niti ne čudijo, ker se Evropa stara: povprečna starost Evropejca je 44 let, glede na dogajanje v svetu pa nič ne kaže, da bi migrantski val v prihodnje pojenjal.

Med 4,7 milijoni muslimanov v Nemčiji jih je več kot tri milijone turškega porekla. Večina jih je dobro integriranih, ker gre za potomce turških družin, ki so trebuhom za kruhom migrirale iz Turčije v Nemčijo v 60. letih prejšnjega stoletja.

V svojem govoru v Kölnu o nemško-turškem prijateljstvu je Erdogan svoj večdnevni obisk v Nemčiji opisal kot "prekrasen" in "izredno uspešen", kar je ocenil kot pozitivno, ker so bili odnosi med državama v "kritični fazi". Za mošejo pa je zbrani 10-tisoč glavi množici povedal, da je "vir ponosa milijonov Turkov".

Srčno je pozdravil 3,5 milijona svojih rojakov, bratov, kot je dejal, ki živijo v Nemčiji in se zahvalil "svojemu prijatelju" predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju, ki ga je, kot je dejal, sprejel "zelo vljudno", so poročali nemški mediji.

Ocenil je tudi, da so pogovori s kanclerko Angelo Merkel, kljub nekaterim nesoglasjem, dobro potekali. Povedal je še, da je razpravljal z obema nemškima uradnikoma o pomembnih temah, kot so gospodarske naložbe in kako se "učinkovito boriti proti rasizmu in islamofobiji".

Turški predsednik je ponovno od nemških oblasti zahteval odločen boj proti svojemu največjemu sovražniku - podpornikom gibanja Muhammeda Fethullaha Gülena, za katerega Ankara meni, da je odgovoren za poskus državnega udara v Turčiji pred dvema letoma.

Erdogan je Turke, ki živijo v Nemčiji pozval, naj se bolje vključijo v nemško družbo, in se zavzel tudi za dvojno državljanstvo.

Köln je bil sicer do sedaj znan po monumentalni stolnici (nemško: Kölner Dom, uradno Hohe Domkirche St. Petrus), torej rimokatoliški stolnici, v kateri je tudi sedež nadškofije Köln.

Stolnico v Kölnu štejejo za "mojstrovino izjemne vrednosti" in "močno pričevanje o moči in vztrajnosti krščanske vere v srednjeveški in sodobni Evropi". Je znan spomenik nemškega katolicizma in gotske arhitekture ter je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine.

V Nemčiji je bila prav ta stolnica do sedaj med najbolj obiskanimi znamenitostmi, ki pritegne v povprečju 20.000 ljudi na dan.

Kako pa je videti nova pridobitev Kölna, največja  mošeja v srcu Evrope, znotraj in zunaj, si lahko podrobneje ogledate v naši galeriji.