Banke v sedmih mesecih s 377 milijonov evrov dobička pred davki

Banke v Sloveniji so v prvih sedmih mesecih letos ustvarile 376,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je 21,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V sedmih mescih so sprostile oslabitve in rezervacije v višini 64 milijonov evrov, kar je nadalje pozitivno vplivalo na njihov rezultat.

Kot izhaja iz mesečne informacije o poslovanju bank Banke Slovenije, se je dobiček po davkih v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 19 odstotkov na 342,3 milijona evrov.

K pozitivni rasti neto obrestnih prihodkov je prispevalo medletno povečanje obrestnih prihodkov in zmanjšanje obrestnih odhodkov. Operativni stroški so bili nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani.

Bilančna vsota se je julija opazneje povečala, in sicer za 257 milijonov evrov na 38,7 milijarde evrov. Medletna rast je tako dosegla 4,4 odstotka.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je julija zvišala že tretji mesec zapored in dosegla 6,5-odstotno medletno rast. K temu je poleg povečanja posojil nebančnemu sektorju prispeval tudi bazni učinek, so navedli analitiki centralne banke.

Posojila nefinančnim družbam so se julija zmerno povečala, medletna rast je dosegla 2,9 odstotka. Nadaljevala se je solidna in stabilna rast posojil gospodinjstvom. Pri stanovanjskih posojilih je bila julija rast s 4,2 odstotka primerljiva s predhodnim mesecem. Pospeševanje rasti potrošniških posojil, ki je bilo prisotno v drugem četrtletju letos, se je julija ustavilo na še vedno visoki ravni, pri 11,8 odstotka medletno.

Povečanje vlog nebančnega sektorja je bilo julija izrazitejše kot v predhodnih mesecih. Izstopalo je povečanje vlog gospodinjstev, za 248 milijonov evrov, kar je najverjetneje delno posledica prejetja kupnin od prodaje deležev malih delničarjev v enem od slovenskih podjetjih.

Medletna rast vlog gospodinjstev se je julija nadalje okrepila, dosegla je 6,7 odstotka. Struktura ročnosti vlog se še skrajšuje, zaradi ponovnega povečanja vpoglednih vlog. Njihov delež je julija dosegel 71,4 odstotka vseh vlog nebančnega sektorja oz. 73,7 odstotka vseh vlog gospodinjstev.

Nedonosne terjatve bank so se julija znižale za dodatnih 111 milijonov evrov, na skoraj dve milijardi evrov. Delež teh terjatev je znašal 4,6 odstotka ali 0,3 odstotne točke manj kot junija in 1,4 odstotne točke manj kot ob koncu leta 2017.

Najhitreje so se zniževale nedonosne terjatve bank do nefinančnih podjetij, ki so bile konec julija z 1,3 milijarde evrov za skoraj 400 milijonov evrov nižje kot decembra lani. Kakovost tega dela portfelja je bila z 9,9-odstotnim deležem nedonosnih terjatev bank še vedno med najslabšimi.