John McCain - od odlikovanega vojaka do svojeglavega politika

Nekdanji republikanski predsedniški kandidat, senator John McCain iz Arizone je v soboto podlegel tumorju na možganih, ki so mu ga odkrili lani. McCain je bil v času vietnamske vojne vojaški pilot in vojni ujetnik, dvakrat pa je neuspešno kandidiral za predsednika ZDA.

Prvič ga je v boju za predsedniško nominacijo republikanske stranke leta 2000 porazil George Bush mlajši, nato pa leta 2008 na splošnih volitvah po dveh Bushevih mandatih demokrat Barack Obama.

McCain si je zaradi svojeglave načelnosti v zveznem senatu pridobil naziv "maverick" (posebnež), pred smrtjo pa je postal eden najodmevnejših kritikov posebneža brez primerjave v ameriški politiki - predsednika Donalda Trumpa.

John Sidney McCain se je rodil 29. avgusta 1936 v mornariškem zračnem oporišču Coco Solo na območju Panamskega prekopa, ki je bil takrat pod nadzorom ZDA. Njegov oče in ded sta bila uspešna karierna častnika ameriške mornarice in sta dosegla čin admirala. Mornariško kariero je začel tudi John McCain in jo kasneje spremenil v politično.

McCainova družina se je leta 1951 preselila na sever Virginije v Alexandrio, kjer je senator končal episkopalno srednjo šolo. Leta 1958 je diplomiral na mornariški akademiji v Annapolisu, po ocenah sicer šele kot 894. med 899 vrstniki. Zatem je nadaljeval urjenje za vojaškega pilota v Pensacoli na Floridi.

Leta 1965 se je poročil s prvo ženo, nekdanjo manekenko Carol Shepp, in posvojil njena sinova Douglasa in Andrewa, rodila pa se jima je še hčerka Sidney. Dve leti kasneje se je prostovoljno prijavil za služenje v vietnamski vojni, kjer je sodeloval v 23. misijah bombardiranja Vietnama, dokler ga niso z raketo sestrelili nad Hanojem.

Ob pristanku s padalom si je zlomil obe nogi in roko ter se skoraj utopil. V ujetništvo so mu nudili samo najbolj nujno oskrbo, zato je posledice poškodb čutil vse življenje. Mučiti so ga prenehali šele tedaj, ko so ugotovili, da je sin ameriškega admirala. Ko je njegov oče postal poveljnik ameriških sil za Vietnam, so ga hoteli izpustiti, a je McCain to zavrnil, dokler ne bodo izpuščeni tudi drugi ameriški vojni ujetniki.

S tem se je zanj začelo hudo trpljenje, saj so ga kruto mučili, zaradi česar si je celo skušal vzeti življenje. Iz ujetništva so ga izpustili marca 1973.

Leta 1980 se je ločil od prve žene ter se nato v Arizoni poročil z bogato dedinjo Cindy Lou Hensley, hčerko distributerja piva Jima Hensleyja, pri katerem se je tudi za nekaj časa zaposlil. S Cindy imata tri otroke - Meghan, Johna Sidneyja in Jamesa, leta 1991 pa sta posvojila siroto iz Bangladeša in jo krstila Bridget.

Kot vojni heroj s 17 odlikovanji in človek s pomembnimi sorodstvenimi razmerji je McCain leta 1982 kandidiral na volitvah v zvezni kongres in zmagal, leta 1986 pa je zmagal še na volitvah v zvezni senat, kjer je ostal do smrti.

V kongresu je sprva odločno podpiral politiko predsednika Ronalda Reagana. Po škandalu s podkupovanjem politikov, med katerimi je bil tudi sam, je občasno glasoval tudi v nasprotju s strankarsko linijo. V senatu se je boril proti odvečni proračunski porabi, njegova prizadevanja pa so prispevala k normalizaciji odnosov z Vietnamom leta 1995.

McCain je bil eden bolj konservativnih politikov, čeprav je obenem znal najti most do demokratskih kolegov in ni vedno glasoval po navodilih stranke. Ves čas pa je bil odločen zagovornik zveze Nato ter kritik Sovjetske zveze in kasneje Rusije.

Prvo predsedniško kandidaturo je sprožil leta 2000 in postal ljubljenec medijev, saj se je z novinarji zelo odkrito pogovarjal. V New Hampshiru je premagal izbranca strankinega vodstva Georgea Busha mlajšega, vendar je na koncu podlegel negativni kampanji.

McCain se je po porazu vrnil v senat, kjer je dvakrat glasoval proti Bushevim davčnim olajšavam, leta 2002 pa je uspel z zakonom o reformi financiranja političnih kampanj, ki ga je sestavil z demokratom Russom Feingoldom. Busha je McCain podprl leta 2004, čeprav so ga demokrati pozivali, naj se pridruži demokratu Johnu Kerryju kot podpredsedniški kandidat.

V boju z Obamo se je skušal McCain leta 2008 čim bolj oddaljiti od takrat nepriljubljenega predsednika Busha mlajšega, ohranil pa je pomoč njegovih političnih strategov. Na svojo stran je pridobil tudi evangelistične voditelje, s katerimi je bil prej v sporu.

Težav s strankarsko bazo je bilo konec, ko je avgusta 2008 za podpredsedniško kandidatko izbral guvernerko Aljaske Sarah Palin, ki je navdušila republikanske volivce, a obenem sčasoma odbila neodvisne.

McCain je šele malo pred smrtjo priznal, da je bila izbira Palinove napaka in da bi moral raje poslušati samega sebe in si za podpredsedniškega kandidata izbrati demokrata Josepha Liebermana, s katerim je leta 2000 poskusil že Al Gore, čeprav na demokratski strani.

Palinova je bila namreč neke vrste Trump pred Trumpom, ki je v ospredje republikanske politike potisnila stališča, s katerimi je leta 2016 zmagal Trump. Nizki davki, nasprotovanje splavu in homoseksualcem ter poveličevanje vojske so bila tudi McCainova stališča, ki pa se jim je pridružilo nasprotovanje priseljencem, zavračanje dejstev, mednarodnih norm in sporazumov ter nizka raven javne komunikacije.

McCain ni nikoli maral Trumpa in je tudi povedal, da ga ne želi na svojem pogrebu. Nasprotoval mu je glede ustrežljivega odnosa do Rusije, imigracije in zdravstva kakor tudi mučenja terorističnih osumljencev.

McCain je bil eden najvplivnejših ameriških senatorjev, Slovenijo pa je obiskal dvakrat, leta 2002 in 2017.