Ali bo Šarčeva vlada kaj naredila glede korupcije v zdravstvu?

Šesterica strank, zbranih okoli Marjana Šarca, se je zavezala, da po izvolitvi še letos uredi pokojnine in skrajša čakalne vrste v zdravstvu, medtem ko naj bi Levica prevzela odgovornost za zakon o minimalni plači.

Prav zdravstvo je v mandatu Mira Cerarja predstavljalo najbolj žgoči družbeni problem, ki je ostal nerazrešen, po mnenju analitikov še v slabšem stanju kot poprej. Kot sistemski problem, ki pesti zdravstvo, je gotovo korupcija.

Obtožnici in preiskava

V prvem tednu avgusta sta se dva primera korupcije v zdravstvu pomaknila bližje k sodni obravnavi. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico zoper Uroša Smiljića, nekdanjega skladiščnika v UKC Ljubljana, ki je tako osumljen korupcijskih kaznivih dejanj, ko je s sprejemanjem denarja in/ali uslug omogočal preskakovanje čakalnih vrst v največji slovenski zdravstveni ustanovi. Skupaj je bilo v obtožnici obtoženih deset vpletenih, tako zdravniki kot tudi policisti.

Nekaj dni zatem je SDT vložilo novo obtožnico, tokrat proti petnajstim fizičnim ter eni pravni osebi. Ponovno je vpleten UKC Ljubljana, kjer so zaposleni obtoženi, da so nezakonito sprejemali darila (t.j. podkupnine) za uporabo določenih zdravstvenih pripomočkov oz. zdravil. Med obtoženimi je tako osem zdravnikov, dva njihova družinska člana, dve farmacevtki in trije komercialisti. Obtožnica nekatere izmed njih bremeni še zaradi pranja denarja, ponarejanja oz. uničenja poslovnih listin, preprečitve dokazovanja, dajanja daril, …
Na isti dan, kot je bila vložena druga obtožnica (6. avgust), je Nacionalni preiskovalni urad izvedel pet hišnih preiskav v zvezi s preiskavo obnove vodovoda v Onkološkem inštitutu, prav tako v UKC Ljubljana. V primeru obnove vodovodnega sistema, ki je bil kmalu po izgradnji okužen z legionelo, naj bi prišlo do prirejanja razpisa, pri čemer naj bi prišlo do oškodovanja v višini sedmih milijonov evrov.

zdravnik_korupcija.jpg

Odtekanje denarja in funkcionarji

Preiskovalna komisija, ki je v prejšnjem sklicu državnega zbora pod vodstvom poslanke Jelke Godec (SDS) preiskovala zlorabe na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, je tako ugotovila, da v zdravstvu denar odteka, pri čemer so primarno odgovorni nosilci javnih funkcij in vodilni v javnih zavodih. Prav slednji niso preprečili oz. vzpostavili sistem, ki bi preprečeval nabavo zdravstvenega materiala po višjih cenah, kot primerljive ustanove. Komisija je na podlagi pregleda obsežnega materiala in zaslišanja 51 prič ugotovila tudi, da Agencija RS za varstvo konkurence ni opravljala v skladu s svojimi pooblastili oz. nalogami.
Poročilo komisije so na seji državnega zbora podprli poslanci SD, NSi, nepovezani poslanci, SDS in DeSUS, medtem ko sta Levica in SMC bili kritični. Prav SMC je imela v preteklem mandatu največjo odgovornost za ureditev stanja v zdravstvu, saj so njeni ministri pokrivali notranje zadeve (Vesna Györkös Žnidar), pravosodje (Goran Klemenčič) kot tudi samo zdravstvo (Milojka Kolar Celarc).

Prav njo so v poročilu označili za subjektivno odgovorno. Slednja se je branila, da ni kriva za napake, ki so se zgodile pred nastopom njenega mandata.

EK o korupciji v zdravstvu

Oktobra 2013 je Evropska komisija izdala študijo o korupciji v zdravstvenem sektorju , v kateri je navedla nekatere primere iz Slovenije kot tudi navedla, da ljudje v Sloveniji menijo, da je korupcija v zdravstvu najbolj obsežen tip korupcije v državi. Iz leta 2009 je primer svetovalca v javnem zdravstvenem zavodu za medicinsko genetiko, ki je svoji pacientki dejal, da naj naredi teste za Downov sindrom pri kitajskem podjetju in ne pri zavodu, s čimer je preusmeril promet stran od javnega zavoda.

Hkrati je bil vpleten v pogajanja s tem podjetjem glede cene njihovih storitev (testov) za javni zavod. Svetovalec je bil začasno suspendiran in komisija za preprečevanje korupcije (KPK) preiskuje primer.
Drugi navedeni primer sega v leto 2011 in se nanaša na cepiva za HPV, ki so brezplačna. V skupini neodvisnih svetovalcev, ki je izbirala med ponudniki cepiva, je bil tudi zdravnik, ki je podpiral določeno podjetje (GSK). Pozneje se je izkazalo, da je ta zdravnik zaposlen kot posebni svetovalec pri istem
podjetju ter da so druga podjetja imela boljša in cenejša cepiva. KPK tudi ta primer preiskuje od leta 2011.

zdravnik_korupcija.jpg

Tretji primer se nanaša na delovanje latvijske podružnice slovenske Krke. Leta 2013 so latvijski novinarji razkrili, da so zaposleni v Krki podkupovali zdravnike za predpisovanje njihovih, dragih zdravil. Četrti primer, ki se je dejansko zgodil v Sloveniji, je bil prav tako povezan s podkupovanjem zdravnikov, ki se je zgodilo med letoma 2007-2008. Onkologi so prejeli podkupnine s strani farmacevtskega podjetja Novartis, če so predpisali določeno količino zdravila Aredia in sicer udeležbo na zdravniškem simpoziju vDubrovniku.

Na drugem mestu

Prav pri tem zadnjem primeru so v poročilu zapisali, da »problemi javne nabave zdravil in medicinskih pripomočkov predstavlja sistematično korupcijo v Sloveniji«. Slovenija se je tako znašla na drugem mestu (za Grčijo) med vsemi 27. članicami EU po percepciji korupcije v zdravstvu, saj je kar 78 odstotkov vprašanih menilo, da zaposleni v javnem zdravstvu dajejo in sprejemajo podkupnine, in izkoriščajo svoj položaj za lastno korist. 59 % je odgovorilo, da je korupcija velik problem v državi.

Na vrsti Šarec

Če bo Šarcu uspelo postati mandatar za sestavo vlado in bo nato tudi dejansko oblikoval vlado, bo moral zagristi tudi v ta problem. A v osnutku koalicijske pogodbe, ki je pricurljala v javnost po prvih pogajanjih z Levico, korupcija v zdravstvu ni niti omenjena. Naveden je »izziv« boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, kjer so se zavezali, da bodo »analizirali dosedanje delo specializiranih oddelkov sodišč in tožilstev ter sprejeli ustrezne prilagoditve obstoječe zakonodaje, zlasti v smeri zmanjšanja nabora kaznivih dejanj, ki jih obravnavajo in prilagoditve
politike pregona, kar bo ob istem obsegu sodnikov omogočilo hitrejše procesiranje zadev«. Hkrati pa bi prenovili obstoječo zakonodajo »s ciljem pospešitve postopkov odvzema nezakonito pridobljenega premoženja«.

Zdravstvo je zasedlo častno prvo mesto na pogajanjih, kjer so se zavzeli za »dostopno, kakovostno, učinkovito in finančno vzdržno zdravstvo«. Kot že rečeno, bo njihova prioriteta »skrajševanje nedopustnih čakalnih vrst«, kot tudi odpravitev posledic »(ne)razvoja v preteklih obdobjih, ki so
posledica strogih varčevalnih ukrepov v obdobju krize in po krizi« ter zagotovitev stabilnega, dolgoročno vzdržnega financiranja ter kakovostne, varne in dostopne zdravstvene oskrbe. To naj bi zagotovili z opredelitvijo standardov in normativov, reševanjem problema kadrov, povečanje učinkovitosti javnih zdravstvenih zavodov, definiranjem košarice pravic zdravstvenih storitev, …