Romi opozarjajo, da se genocid nad njimi nadaljuje

Genocid nad Romi je dejstvo, čeprav dolgo zamolčano, o njem pa moramo govoriti tudi zato, ker se ponekod nadaljuje še danes, je sporočilo s simpozija v Murski Soboti ob dnevu spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi. Ob tem udeleženci dodajajo, da je odgovornost, da to preprečimo, na nas vseh nas.

Predsednik Zveze Romov Slovenije in predsednik Evropske romske zveze Jožek Horvat Muc je v uvodnem referatu povedal, da o holokavstu oziroma genocidu nad Romi ni mogoče govoriti le v noči na 3. avgust, ko so nacisti avgusta 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnje "cigansko taborišče" in usmrtili več kot 3000 Romov, kar je največja usmrtitev Romov naenkrat.

To obdobje se je po Horvatu začelo že pred 1. svetovno vojno, ko je tisti, ki je prinesel odsekano glavo Roma, dobil nagrado, najbolj kruto nadaljevalo med drugo svetovno vojno, ko so jih množično pobijali fašisti in nacisti, pa tudi partizani, in tudi po njej.

"Čeprav je 2. avgust spomin na dan v Auschwitzu, genocid jemljem kot skupek vseh dogodkov, to, kar se dogaja ali se je pred kratkim na primer v Italiji, na Madžarskem, Slovaškem, v Bosni in Hercegovini, Ukrajini in še kje, pa nas opominja, da se genocid nadaljuje. Zato je prav, da o tem govorimo, predvsem mladi zelo malo poznajo to zgodovino in naša naloga je, da ta spomin posredujemo in opozorimo, da se genocid nadaljuje," je poudaril Horvat.

Opozoril je tudi, da danes politiki in še kdo holokavst nad Romi zanikajo, zato je po njegovih besedah na to treba opozarjati, da se ne bi dogajalo to, kar se dogaja v evropskem prostoru.

Število pobitih Romov iz Slovenije ni znano, ker ljudje o tem do pred kratkim niso upali govoriti, Romov v taboriščih sploh niso popisovali, številne so pobili že med transportom. So pa leta 1996 na mednarodnem romskem taboru popisali te ljudi in jih našteli okoli 70, v različnih taboriščih. Manj jih je bilo iz Prekmurja, veliko več pa iz Dolenjske, Zasavja in Bele krajine.

Horvat je še povedal, da je Zveza Romov Slovenije vladi, DZ zboru in drugim organom poslala pobudo, da se tudi v Sloveniji ta dan spomina prizna uradno in s tem pokaže spoštovanje do teh žrtev, vendar odgovora ni. O tem naj bi kmalu razpravljali v DZ.

Orhan Galjuš, podpredsednik Evropske romske zveze, je zadovoljen, ker je 2. avgust postal simbol potrditve romskega genocida ter tako politično in zgodovinsko pomemben za Rome v Evropi in svetu.

"Romi smo se borili, da to resnico pokažemo svetu, da so bili Romi posebna populacija in tarča fašistične in hitlerjevske ideologije. Zaradi tega dogodka se moramo danes v Evropi bolje sporazumevati in razumeti, saj današnja Evropa na žalost ni Evropa, v kateri želimo živeti in delati," je dejal Galjuš.

Dodal je, da so bili Romi žrtve vseh vojn in da so zaradi desničarskih vlad, ki ne neki način potrjujejo gibanje neofašizma v Evropi, žrtve tudi zdaj.

Veljko Kajtazi, predstavnik narodnosti v hrvaškem saboru, pa je pojasnil, da se je Hrvaška pridružila spominjanju na holokavst nad Romi. Tam se Romi zadnja leta žalostnih dogodkov ne spominjajo več v Jasenovcu, ampak v bližnji Uštici, kjer je bilo taborišče samo za Rome. To je bilo zamolčano več kot 70 let, zdaj je tam urejeno pokopališče, prihodnje leto pa nameravajo zgraditi tudi muzej, je povedal Kajtazi.

Po simpoziju so udeleženci pred spominsko ploščo v spomin genocida nad Romi med drugo svetovno vojno na nekdanji ekonomski šoli v Murski Soboti položili venec.

Simpozij so pripravili Zveza Romov Slovenije, Evropska romska zveza, Romsko društvo Romani union Murska Sobota, Mestna občina Murska Sobota, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo in Fundacija dr. Vaneka Šiftarja.