»Ne moremo dopustiti, da bi postali odvisni od dobre volje zasebnih podjetji, ki prevzemajo odpadno embalažo«

Nedavno smo poročali, kako kitajski embargo in slaba zakonodaja pripomoreta h kopičenju odpadne embalaže v Sloveniji. Slovenske parlamentarne stranke smo povprašali po mnenju o tej problematiki.

SDS
V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da kopičenje odpadne embalaže postaja vse večji problem, ne zgolj za Slovenijo, temveč za celoten svet. Po našem mnenju gre za področje, ki je zelo kompleksno in široko, zato ga je potrebno reševati s sistemskim pristopom, ki bo posegel na področja proizvajalcev odpadne embalaže, potrošnikov in podjetij, ki se ukvarjajo z odpadno embalažo.

Naj ob tem omenimo, da so v prejšnjem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije poslanke in poslanci med drugim obravnavali tudi priporočilo o ravnanju z odpadno embalažo, pri čemer so poslanke in poslanci SDS podprli amandma, ki je bil izoblikovan na Odboru za infrastrukturo, da se na ravni Evropske unije Vlada Republike Slovenije začne aktivno zavzemati za prepoved plastične embalaže in za uporabo embalaže iz okolju prijaznih materialov. V Slovenski demokratski stranki tako podpiramo prepoved plastične embalaže in se zavzemamo za uporabo embalaže iz okolju prijaznih materialov, kar je zagotovo eden prvih dolgoročnih korakov k zmanjšanju odpadne embalaže.

DeSUS

Stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo je problematično že več kot deset let. Situacija je podobna povsod v Evropi, z izjemo Češke. Praksa v tej državi je bila proučena in 30. maja 2018 sta bili s strani Evropske komisije sprejeti dve Direktivi: Direktiva (EU) 2018/851 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktiva (EU) 2018/852 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, ki sta začeli veljati 4. 7. 2018. Rok za prenos obeh direktiv v notranji pravni red je 5.7.2020. 

Seznanjeni smo, da na Ministrstvu za okolje in prostor spremembe Direktiv proučujejo in v skladu z izsledki naj bi se smiselno oblikovale potrebne spremembe v naši zakonodaji (Zakon o varstvu okolja).

LMŠ
Dejstvo je, da bo odpadne embalaže vedno več in da se bo temu potrebno prilagoditi. To ni samo problem lokalnih skupnosti temveč celotne države. Do problema, ki smo mu priča v teh mesecih, ne bi smelo priti, če bi pristojni na Ministrstvu za okolje pravočasno ukrepali.

Glede na izjave direktorjev komunalnih podjetij sistem ne deluje dobro že deset let in bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do tako velikih težav. Torej vsa ta leta se ni ukrepalo v smeri sistemske rešitve. Seznanjeni smo, da na MOP pripravljajo zakonodajo iz tega področja, ki bo zasledovala direktive iz področja odpadne embalaže. Vsekakor smo mnenja, da vsakoletno dogovarjanje koliko odpadne embalaže bodo prevzele družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ni primerno. Razmisleki pa gredo tudi v smer, da se ustanovi javno podjetje, ki bi delovalo neprofitno in bi prevzemalo odpadno embalažo. Ali bi prevzemalo vso ali samo odpadno embalažo iz gospodinjstev, je stvar dogovora. Kot država si ne moremo dopustiti, da v nekem trenutku postanemo odvisni od dobre volje zasebnih podjetji, ki prevzemajo odpadno embalažo.

Nujen ukrep je sprejela že vlada slab mesec nazaj, ko je določila družbam za ravnanje z odpadno embalažo večje deleže prevzemanja odpadne embalaže za leto 2018. Predvsem pa je potrebno takoj dati v javno razpravo zakonodajo, ki bo ustrezno uredila to področje kot tudi področje ravnanja z nevarnimi odpadki.

Menimo, da se je zmanjševanja količine odpadkov najprej treba lotiti pri izvoru. V ta namen bi bilo nujno sprejeti nekaj konkretnih ukrepov, kot je denimo, prepoved uporabe plastičnih vrečk, podpora proizvodom, ki potrebujejo manj embalaže, embalaža za večkratno uporabo. Predvsem pa je potrebno spremeniti to, da miselnost, ki temelji na principu zero waste modela zajame celotno Slovenijo, in ne zgolj okoljevarstveno naravnane posameznike. Moramo pa v Sloveniji postaviti še učinkovit sistem sežiganja tistih odpadkov z energetskim potencialom, ki se jih ne da predelati, uvesti princip onesnaževalec plača ter kakovostne javne službe, vključno z učinkovito inšpekcijo. Vse to terja zakonodajo, kateri sledi izvajanje dobrih predpisov, ki bodo obveljali v praksi in ne zgolj na papirju.

Direktive in druge EU akte sooblikuje tudi naša država oziroma vlada, kar pomeni, da zakonodaja EU ne more in ne sme biti problem. Problem je predvsem v prepočasnem odzivanju ustreznih institucij in v samem sistemu prevzemanja odpadne embalaže. Tukaj je potrebna sprememba. Nekaj podobnega je tudi na področju ravnanja z nevarnimi odpadki.

NSi
Odpadna embalaža zaradi potrošniškega načina življenja postaja svetovni problem, tako kot tudi vse vrste odpadkov. Zavezanci za ravnanje s to embalažo so dolžni ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, vendar so sankcije za nespoštovanje določb uredbe prenizke; tako za proizvajalce, embalerje itd. kot tudi za končne uporabnike. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bi morale prednostno zagotavljati redno prevzemanje te embalaže od izvajalcev javne službe v zbirnih centrih in centrih za ravnanje s komunalnimi odpadki, od distributerjev in od končnih uporabnikov

V Novi Sloveniji se zavzemamo za zmanjševanje vseh odpadkov na izvoru, za njihovo vnovično uporabo, termično izrabo in neškodljivo odlaganje in shranjevanje ostankov odpadkov. Podpiramo hierarhijo ravnanja z odpadki po sistemu  1. preprečevanje odpadkov, 2. priprava odpadkov za ponovno uporabo., 3. recikliranje,  4. energetska predelava, 5. odlaganje preostanka odpadkov.

To področje predstavlja le del celotnega sistema varstva okolja, ki mu država tudi sicer namenja premalo pozornosti. Pred kratkim smo izjemno veliko govorili o problematiki plastičnih vrečk (ki jih po našem mnenju v trgovinah ne bi smeli več uporabljati), o okoljskih škodah in s tem povezanimi okoljevarstvenimi soglasji, vendar se zakonski predpisi ne spreminjajo. Ostaja pri obljubah, pa še to le takrat, ko smo ob kritičnih primerih postavljeni pred dejstvo. 

Zakonodajo bi morali spremeniti, in sicer z vpeljavo večje odgovornosti proizvajalcev embalaže, distributerjev in končnih uporabnikov. Večja odgovornost pomeni manjšo količino proizvedene embalaže oziroma proizvodnjo embalaže, ki bo laže reciklirana in ponovno uporabljena, pomeni pa tudi večje plačilo globe za storjene prekrške iz tega naslova.

Sprememba zakonodaje, predvsem pa učinkovit nadzor nad njenim izvajanjem, bi bila povsem dovolj. V tem trenutku pogrešamo aktivno vlogo pristojnega Ministrstva za okolje in prostor, ki se na to problematiko ne odziva. 
Cilj evropske direktive je uskladitev nacionalnih predpisov za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, da se prepreči njen kakršenkoli vpliv na okolje vseh držav članic kot tudi tretjih držav in da se tak vpliv zmanjša. To zagotavlja visoko raven varstva okolja ter delovanje notranjega trga in se preprečujejo trgovinske ovire kot tudi izkrivljanje in omejevanje konkurence v Skupnosti. V ta namen direktiva določa ukrepe s ciljem  preprečitve nastajanje odpadne embalaže ter njena ponovna uporaba, recikliranje in druge oblike predelave odpadne embalaže in s tem zmanjšanje dokončnega odstranjevanja takšnih odpadkov. 

Evropska zakonodaja je torej zelo stroga in dolžnost Slovenije kot članice EU je prilagoditev zakonodaje s ciljem čim manjšega obremenjevanja okolja.

Preostale politične stranke nam niso poslale svojega mnenja.