Kako kitajski embargo na uvoz smeti in slaba zakonodaja povzročata kopičenje odpadne embalaže v Sloveniji

V zadnjih mesecih smo lahko prebivalci Slovenije spremljali poročanje o kopičenju odpadne embalaže in problemih z odstranitvijo oz. predelavo le-te. Osnovni problem je naša zakonodaja, kot tudi delovanje Kitajske, ki je bila največja predelovalka embalaže.

Kitajska prepoved

S prvim dnem letošnjega leta je Kitajska prepovedala uvoz plastičnih odpadkov, ki so jih tuje države na Kitajskem pošiljale v razgradnjo oz. predelavo. Na podlagi uvoza plastike na Kitajsko med letoma 1988 in 2016, so ameriški strokovnjaki ugotovili, da bo prepoved povzročila, da bo do leta 2030 na svetu ostalo 111 milijonov metričnih ton plastičnih smeti. Od leta 1988 je namreč Kitajska uvozila skoraj polovico vse svetovne odpadne plastike, kjer so jo predelali v novo plastično embalažo. Samo v letu 2016 je Kitajska uvozila več kot 7 milijonov ton smeti, pri čemer so Kitajci sami proizvedli za skoraj 61 milijonov ton odpadkov.

A zaradi vse večjih naporov Kitajske k izboljšanju naravnega okolja in preprečevanju onesnaženja so se odločili za prepoved uvoza tujih smeti. Države, ki so se predhodno smeti znebile na Daljnem vzhodu, morajo zdaj najti nove načine za njihovo odstranjevanje. Zažiganje privede do poslabšanja zraka, kot tudi povečanja bolezni dihalnega sistema, zato se večina odloča za začasno rešitev skladiščenja odpadkov.

Slovenski problem

Tudi v Sloveniji se soočamo z vse bolj polnimi skladišči. Dosedanja zakonodaja namreč določa, da odstranjevanje plastične embalaže krije embalažnina. Embalažnino morajo plačati vse družbe oz. fizične osebe, ki na slovenski trg dajo na letni ravni več kot 15 ton odpadne embalaže. 

Komunalna podjetja, ki so odgovorna za njihovo odstranjevanje, opozarjajo na potrebo za spremembo zakonodaje in sicer, da je potrebno povečati obseg zavezancev za plačilo embalažnine. Pri tem navajajo, da so se pričela pojavljati umetna podjetja, preko katerih zavezanci poskrbijo, da vsako podjetje ne preseže dovoljenih 15 ton.

Poleg tega izpostavljajo, da je potrebno tudi okrepiti nadzor nad količino embalaže, ki vsako leto pride na trg, kot tudi izboljšati ločevanje odpadkov. Do spremembe zakonodaje pa so mnenja, da bo država morala zagotoviti interventna sredstva podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo komunalnih odpadkov. Če ne bo prišlo do hitrega ukrepanja, bo z kopičenjem embalaže nastala tudi okoljska škoda, ogrožena je požarna varnost, kot tudi prisotnost glodalcev se bo povečala v teh skladiščih. Dolgoročno pa bo tudi pri prebivalcih upadla volja za ločevanje odpadkov, kar bo še dodatno povzročilo razpad že sedaj slabega sistema.

Upravno sodišče o odpadkih

Prejšnji teden je upravno sodišče odločilo glede tožbe Interseroha, enega izmed komunalnih podjetij, zaradi spremembe okoljevarstvenega dovoljenja iz lanskega leta. Sodišče je zavrnilo tožbo Intersoha in odločilo, da je »tožnik (še nadalje) dolžan prevzemati zgolj količino odpadne embalaže, ki izhaja iz njegovih pogodbenih obveznosti«. Tako bo podjetje moralo prevzeti odpadno embalažo od izvajalca javne službe po deležih, ki jih določi vlada. A ti deleži se lahko nanašajo le na odpadno embalažo, ki so jo na trg dali zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima podjetje sklenjene.

Pristojna ministrica Irena Majcen se je odzvala na razsodbo, ki je povedala, da bo Interseroh moral odpeljati več kot 90 odstotkov nakopičene odpadne embalaže, ki trenutno še leži v skladiščih centrov za ravnanje z odpadki.

Janko Kramžar, predsednik Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije in direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar, je izpostavil, da šest centrov, ki sestavljajo združenje, trenutno imajo uskladiščenih 3.800 ton odpadne embalaže. Prav v Ljubljani je najhujše stanje, saj se tu nahaja skoraj 2.500 ton plastike.

Interseroh se je odzval na izjave ministrice Majcen, da »krivec za nastalo situacijo na področju ravnanja z odpadno embalažo ni družba Interseroh, temveč vodstvo ministrstva za okolje in prostor, ki z vsakim novim sprejetim ukrepom še naprej ohranja nezakonito in netransparentno ureditev panoge«.

Preko ukrepov ministrstva morajo namreč pobirati večje količine odpadne embalaže, kot so zavezani v skladu z zakonom, pri čemer so izjave ministrice označili za »zlonamerne in nam povzročajo resno gospodarsko škodo«.