sreda, 19. marec 2025 leto 30 / št. 078
Koliko dobijo prosilci za azil v članicah EU?

V skladu z azilno zakonodajo Evropske unije morajo vse države članice poskrbeti, da vsakdo, ki izrazi željo, prejme pravičen postopek, pri čemer so upravičeni do humanitarnih in družbenih standardov, kot tudi zagotavljanja življenjskih potrebščin.
Članice EU morajo tako zagotoviti »zadostni standard življenja za prosilce, ki omogoča njihovo preživetje in zaščiti fizično ter duševno zdravje.« Kako pa se ta oskrba razlikuje po članicah, pa je v veliki meri odvisno od gospodarske moči države.
Sledi pregled nekaterih držav EU, ki so bile najbolj izpostavljene migrantskim pritiskom v zadnjih letih.
Avstrija
Prosilci lahko izberejo med državno ustanovo, kjer dobijo hrano in žepnino 40 evrov ali javnim prebivališčem, kjer si sami kuhajo in dobijo med 150 in 200 € pomoči (nekatere dežele omejijo pomoč za otroka do 100 evrov). Enkrat na leto prejmejo do 150 € za nakup oblačil, ponavadi v obliki bonov za določene trgovine. Otroci prejmejo tudi do 200 evrov na leto za nakup šolskih potrebščin, prav tako preko bonov.
Lahko pa se odločijo tudi za zasebno prebivališče, kjer morajo skrbeti za vse, pri čemer dobijo med 320 in 365 evri, brez najemnine.
Francija
V Franciji dobijo prosilci vsak mesec okoli 204 evre, pri čemer vsaka dodatna oseba (otroci) dobijo dodatna 102 evra. Če prosilci ne želijo živeti v državni ustanovi, izgubijo pravico do pomoči.
Slednjo dobijo preko posebnih kreditnih kartic, ki ne rabijo bančnih računov.
Grčija
Grčija prosilcem za azil zagotavlja mesečno žepnino v višini 90 € (če živijo v javnih ustanovah) in brezplačno zdravstveno oskrbo. Družina, ki ima največ sedem članov in živi v zasebnemu prebivališču, na mesec prejme do 550 evrov.
Italija
Italija prosilcem zagotavlja v času postopka brezplačno namestitev, pri čemer jim zagotovijo še prehrano, higienske proizvode in oblačila. Po dveh mesecih se lahko zaposlijo, v nasprotnem primeru pa prejmejo 75 € na mesec. Ta pomoč je namenjena le osebam, ki živijo v azilnih centrih.
Nemčija
Nemška zakonodaja vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito omogoča prejemanje 354 € na mesec, kar je okoli 70 € manj, kot znaša standardna socialna pomoč v Nemčiji. Prosilci, ki živijo v zasebnih prebivališčih, del denarja dobijo v obliki plačila najemnine.
Prosilci, ki živijo v državnih ustanovah, dobijo na mesec največ 135 €, ali v denarju ali bonih. Samo ko uspešno prejmejo mednarodno zaščito, so upravičeni do standardne socialne pomoči.
Španija
V prvih šestih mesecih so prosilci nameščeni v azilnih centrih, kjer dobijo hrano ter mesečno žepnino v višini okoli 50 €. Za vsakega otroka dobijo dodatnih 19 evrov. Država povrne stroške za javni transport, zdravstveno oskrbo, jezikovne tečaje in prevajalce, če predložijo račun.
Naslednjih šest mesecev so prosilci premeščeni v zasebna prebivališča, pri čemer država krije najemnino, kot tudi mesečni dohodek med 300 in 500 € (glede na zakonski stan). Po prvem letu so upravičeni do dela, a takrat se jim socialna pomoč izplača le v izjemnih primerih.
Švedska
Na Švedskem morajo prosilci, ki so finančno zmožni, poskrbeti za svoje prebivališče. Če tega niso zmožni, jim država zagotovi brezplačno prebivališče, hrano in mesečno žepnino v višini okoli 70 €. Vsak otrok dobi 55 €.
V primeru, če živijo v zasebnih prebivališčih, so upravičeni do 225 evrov na mesec, s čimer pokrijejo stroškov hrane, higiene, oblačil, zdravstvene oskrbe in prostočasovnih aktivnosti, ne pa tudi najemnine. Ko prejmejo mednarodno zaščito in s tem tudi dovoljenje za delo, si morajo zagotoviti lastno prebivališče.
Združeno kraljestvo
Britanske oblasti prosilcem odkažejo prebivališča, ki jih ne morejo odkloniti, pri čemer vsak mesec dobijo 170 € za hrano, obleko in higieno. Nosečnice in matere z otroki, mlajšimi od treh let, prejmejo dodatnih 13 evrov (za vsakega otroka).
Prosilci za azil ne smejo delati, imajo pa brezplačni dostop do zdravstvene oskrbe in izobraževanja.