SDS: »Uveljaviti je potrebno koncept vitke, a kljub temu produktivne javne uprave«

V sklopu predstavitve pogledov političnih strank, ki bodo nastopile na predčasnih državnozborskih volitvah, objavljamo poglede Slovenske demokratske stranke (SDS). Predsednik stranke je Janez Janša.

Gospodarstvo

V Slovenski demokratski stranki za najpomembnejši gospodarski ukrep predvidevamo zmanjšanje davčnih bremen na strani gospodarstva, zlasti ko gre za obremenitve dela in s tem zagotovitev konkurenčnejšega položaja gospodarstva. Kot drugi pomemben ukrep predvidevamo zmanjšanje administrativnih obremenitev in odpravo preštevilnih in zapletenih birokratskih postopkov na področju preobsežnega in prepogostega poročanja podjetij, ustanovitve podjetja, pridobivanja različnih dovoljenj, plačevanja raznoraznih obveznosti, ipd. Kot tretji ukrep pa se nam zdi bistvena zagotovitev večje fleksibilnosti trga delovne sile in okrepitev investicijske aktivnosti na področju vlaganj države v strateško pomembno in potrebno infrastrukturo (železnice, ceste, širokopasovna omrežja in energetika).

Višina minimalne plače je odvisna od ekonomskih in gospodarskih okoliščin ter mora biti prvenstveno rezultat socialnega dialoga in ne političnega vsiljevanja. Gotovo pa mora tistim, ki delajo polni delovni čas zagotavljati, da njihovi prihodki ne pomenijo prihodkov pod pragom revščine. V Slovenski demokratski stranki menimo, da bi veliko težav, ki so povezane z minimalno plačo odpravili s prehodom na minimalno urno postavko. Da bi bil plačni sistem konsistenten, so ob posegih v minimalno plačo nujni tudi posegi v izhodiščne plače v kolektivnih pogodbah, za kar pa nosijo odgovornost sindikati in delodajalci.

Varnost

V Slovenski demokratski stranki menimo, da če želimo, da slovenska vojska preživi in obstane, je temu primerno potrebno povečati tudi finančna sredstva namenjena varnosti in obrambi, pri čemur imamo v mislih sredstva za zagotavljanje ustrezne opremljenosti slovenske vojske in s tem tudi skrb za varnost vojakov, ki neprimerno opremljeni ne morejo ustrezno opravljati prvotne naloge – to je zagotavljanje varovanja države in vseh državljanov. Povečanje teh sredstev je nujno tudi zaradi zavez, ki izhajajo iz zveze NATO. Spoštovanje zavez je mogoče le, če jih dosledno upoštevata obe strani.

Zadnji dogodki, ko prihaja do vse več ilegalnih prehodov južne meje, nakazujejo na to, da se balkanska migrantska pot ponovno odpira. Dotok migrantov je stalen, čeprav v tem trenutku ni tako masoven, kot je bil leta 2015. Že pred tremi leti je bilo jasno, da so zunanje meje Evropske unije krhke in da je bila Evropa na tako množičen prihod ljudi nepripravljena. Nepripravljena pa je bila tudi Slovenija, ki jo je vodila vlada Mira Cerarja.

Migracije, kot smo jim priča sedaj, niso le humanitaren in družbeni problem, temveč gre za resen ekonomski in socialni problem. Posledice levičarskih pogledov na migrantsko politiko, ki jo pod pretvezo strpnosti tako v Evropi kakor tudi v Sloveniji zagovarjajo socialisti, lahko vidimo na primeru številnih, nekoč razmeroma varnih zahodnoevropskih držav. V njih beležimo znatno povečanje števila nasilnih in kriminalnih dejanj, predvsem pa so je povečalo število terorističnih groženj in dejanskih napadov. Slovenija se lahko, ob pravočasnem sprejetju ustrezne migrantske politike ter doslednemu delu policije in pravosodnih organov, takšni varnostni situaciji povsem izogne.

Slovenska demokratska stranka je pred časom predlagala niz zakonov in ukrepov, ki bi pomembno izboljšali varnostno situacijo v državi, vendar je te predloge vlada Mira Cerarja brez prepričljivih argumentov zavrnila.

V Slovenski demokratski stranki bomo varnost in dobrobit vseh državljank in državljanov Republike Slovenije postavili na prvo mesto. V primeru prevzema vlade predvidevamo naslednje ukrepe:

• na južni meji Slovenije bomo dosledno izvajali schengenski mejni režim,
• dosledno bomo preprečevali nezakonite prehode meje. Varovanje meje bo policija izvajala v sodelovanju s slovensko vojsko in po potrebi tudi s pomočjo mednarodnih enot za te namene,
• azilno zakonodajo bomo prenovili tako, da bo ta zaostrila pogoje za pridobitev mednarodno zaščite oziroma azila in skrajšala čas odločanja o upravičenosti do mednarodne zaščite oz. azila (po vzoru nekaterih drugih držav, kot so Republika Češka, Republika Slovaška, Republika Madžarska in Republika Poljska)
• azil bo podeljen le za določen čas. Po preteku določenega obdobja se bo upravičenost do azila ponovno preverjala. Zakon bo prejemnikom azila poleg pravic naložil tudi pogodbene obveznosti (npr. učenje slovenskega jezika in kulture s preizkusom znanja, v okviru možnosti pa tudi plačevanje stroškov nastanitve ...)
• V primeru storitve kaznivega dejanja bo azilant nemudoma izgnan z države.

Javna uprava

Slovenski javni sektor je predvsem neuravnotežen. V nekaterih segmentih je preobsežen, medtem ko na nekaterih področjih močno primanjkuje zaposlenih. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da vladna koalicija SMC, DeSUS in SD, v okviru opravljanja tekočih poslov, kadruje vse do konca. V samo enem tednu po odstopu je bilo namreč razpisanih kar 40 novih delovnih mest. Aktualna vlada je v javnem sektorju v zadnjih dveh letih zaposlila več kot 8300 novih ljudi, nekaj tudi v socialni in zdravstveni oskrbi, vendar so trditve, da gre predvsem za povečanje v teh sektorjih, napačne. Javno upravo in širši javni sektor je potrebno preoblikovati tako, da bo uporabna in finančno vzdržna. Uveljaviti je potrebno koncept vitke, a kljub temu produktivne javne uprave. Če želimo to doseči, pa bi morali plačilo povezati z dejanskimi rezultati dela. Naša vlada bo odpravila plačno uravnilovko ter uvedla variabilni (30%) in fiksni del plače.

Sklenjene sporazume je potrebno spoštovati, enostranskih potez vlade ne bo. V socialnem dialogu se bomo trudili doseči pošteno rešitev, ki bo po eni strani upoštevala dosedanje dogovore, po drugi strani pa bo še znosna in sorazmerna z gospodarskimi razmerami.

Zunanja politika

Kar se tiče slovenske zunanje politike, postaja jasno, da je ta v zadnjem mandatu izgubila kompas. Z izrazito pro-rusko politiko in z nespoštovanjem zavez, danih našim partnerjem na Zahodu, se postavljamo na zemljevid nekredibilnih držav in le delno demokratičnih držav.

Kar se tiče arbitraže, Slovenija nima razlogov za slavje, ker smo veliko ozemlja izgubili, prav tako nismo dobili ozemeljskega stika z odprtim morjem, temveč zgolj služnostno pot. Pri reševanju mejnega vprašanja, bi morali v ospredje postaviti interese naše države ter voditi ustrezno diplomacijo in strpen dialog. Članstvo v NATO in EU sta Sloveniji dali ugled, stabilnost, varnost in samozavest. Zato si mora Slovenija z novo vlado nemudoma povrniti svoj mednarodni ugled tako, da bo kot članica EU in Nata delovala bolj verodostojno in načelno. Vrniti se mora k temeljnim usmeritvam, ki jo določajo državljani, ustava, zakoni in drugi dokumenti, sprejeti v Državnem zboru. Slovenija mora spet postati proaktivna v delovanju in soustvarjanju politik evropskih institucij in Nata. Prav tako menimo, da bi se Slovenija morala bolj nasloniti na države Višegrajske skupine, ki tudi znotraj EU postajajo vse močnejši dejavnik. Dobro sodelovanje, medsebojna pomoč in zaščita ter dosledno odklanjanje ilegalnih migrantov so dolgoročno odlična osnova za varnost, blaginjo in razvoj. Zato v teh državah beležijo dober gospodarski razvoj in nimajo varnostnih težav ter ekonomske škode. Za Slovenijo v aktualnih okoliščinah postaja Višegrajska skupina edina realna perspektiva.

Kar se tiče diplomatske mreže, pa bo potreben temeljit razmislek o tem, kje vzpostaviti rezidenčno veleposlaništvo, katere dodatne države pa pokriti iz Ljubljane na ravni nerezidenčnega veleposlanika.

Zakonodaja in pravosodje

V SDS že vrsto let opozarjamo na težave slovenskega pravosodja, na neevropsko stanje v slovenskem pravosodju, pa tudi na potrebo po tem, da je treba sistem reformirati. Na izjemno slabo delo slovenskega pravosodja opozarjajo tudi kazni, ki jih dobivamo kot država in ki jih plačujemo davkoplačevalci, ker sodišča ne razsodijo v razumnem roku. Obenem pa naj opozorimo še na izjavo nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca, ki je v enem izmed svojih javnih nastopov opozoril, da v slovenskem pravosodju še vedno prevladuje avtoritarna mentaliteta, ki posameznike s sicer velikimi potenciali odmika od ideala pogumnega, moralnega in odgovornega sodnika.

Slovenija ima eno od najnižjih stopenj zaupanja državljanov v sodstvo. S številnimi ukrepi bomo to stanje bistveno izboljšali in vsem zagotovili pravično in pošteno sojenje v razumnem roku. Izvedli bomo natančen pregled in revizijo vseh postopkov izvolitev v trajni mandat tistih sodnikov, ki so bili v trajni mandat izvoljeni po sprejemu Zakona o sodniški službi iz leta 1994 in so sodili v sodnih postopkih pred sprejetjem omenjenega zakona. Za odpravo ali minimaliziranje kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih bomo zagotovili dosledno izvajanje odgovornosti sodnikov za svoje odločitve, vključujoč kazenske postopke zoper sodnike, ki so po veljavni zakonodaji mogoči a se nikoli ne izvajajo. Pogoj za napredovanje sodnikov bo njihovo kvalitetno delo, kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih bodo predstavljale ne le oviro ampak nezmožnost napredovanja in hkrati bomo vzpostavili sistem, da sodniki, ki bodo pri svojih odločitvah kršili človekove pravice, zapustijo vrste sodnikov. Odločanje v sodnih senatih bo postalo javno, vsakdo bo lahko videl, kako je kateri od sodnikov glasoval, v senatih sodelujočim sodnikom pa bomo omogočili pisanje ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča RS. Višjim sodnim instancam bomo prepovedali vračanja v ponovna sojenja na nižja sodišča in vzpostavili sistem, po katerem bodo morala višja sodišča in Vrhovno sodišče odločiti v zadevi in ne vračati v ponovno sojenje. Sojenja bomo časovno omejili na 6 mesecev na prvi stopnji, 3 mesece na drugi stopnji in 3 mesece na Vrhovnem sodišču. Vzpostavili bomo sistem javne objave vseh zastaranih zadev s poimenskim seznamom sodnikov, ki bi morali pa niso uspeli postopka pripeljati do konca. Vzpostavili bomo javno dostopen register kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih, ki bo zajemal tudi imena in priimke sodnikov, ki so v sodnih postopkih kršili človekove pravice. Vzpostavili bomo posebno sodišče za človekove pravice, ki bo sodilo v primerih utemeljenega suma kršitve človekovih pravic, do katerega prihaja z namernim krivim sojenjem. Tovrstna kazniva dejanja ne bodo zastarala. Osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki daje dokazno vrednost tudi dokumentom, nastalim v predkazenskem postopku na policiji, je že pripravljen vse od leta 2008. Zato bomo imenovali ekspertno skupino, ki bo delo dokončala in zagotovili čim prejšnji sprejem novega Zakona o predkazenskem postopku. Ocenjevanje dela sodnikov bomo prenesli iz Sodnega sveta na predsednike sodišč. Pripravili bomo spremembe Zakona o sodiščih in ustanovili Specializirano sodišče na nivoju Slovenije, ki se bo ukvarjalo z najzahtevnejšimi oblikami gospodarskega, še posebej bančnega kriminala. Spremenili bomo zakonodajo, zagotovili brezplačen vpis v zemljiško knjigo neposredno na sodiščih in VEM točkah, ponovno vzpostavili zemljiškoknjižne vložke, ponovno uvedli zbirke listin v zemljiški knjigi, ter prenesli celotno pristojnost informatizacije z Vrhovnega sodišča na MJU oziroma službo, pristojno za informatizacijo celotne državne uprave. Znižali bomo notarske tarife, omogočili brezplačnost nekaterih enostavnih storitev overovitve podpisa, hkrati na upravnih enotah omogočili overovitev podpisov na vseh pogodbah ter vrnili možnost overovitve podpisov nazaj na prvostopna sodišča. Spremenili bomo zakonske in podzakonske predpise, po katerih bo izveden prenos vseh javnih pooblastil v disciplinskih in drugih postopkih na Ministrstvo za pravosodje in uvedba prostovoljnega članstva ter možnost ustanavljanja in konkurence več zbornic. V primeru obstoja ustavne, koalicijske ali drugačne večine v Državnem zboru bomo spremenili 129. člen Ustave RS tako, da bodo sodniki imeli pred nastopom trajnega mandata daljšo poskusno dobo.

Socialni sistem

V Slovenski demokratski stranki smo že v mesecu juniju 2017 predstavili cilje in predloge na področju socialne varnosti. Prizadevali si bomo za dodatno zmanjšanje brezposelnosti, predvsem pa za zmanjšanje stroškov dela in s tem za povečanje neto plače. Pri aktivni politiki zaposlovanja nameravamo posebno pozornost nameniti zaposlovanju ranljivih skupin (mladi, dolgotrajno brezposelni) ter te ukrepe tudi redno evalvirati, prilagajati in s tem izboljševati. Mladi, ki vstopajo na trg dela, morajo v najkrajšem možnem času dobiti redno zaposlitev. V zvezi s tem smo v SDS dvakrat predlagali zakon o ukrepih na področju pripravništva, ki je bil vedno zavrnjen. Predlagali smo plačano pripravništvo in ukrep oprostitve plačila dvoletnih prispevkov za delodajalce, ki zaposlijo prvega iskalca zaposlitve za nedoločen čas. Prav tako smo predlagali sprejetje posebne strategije za prve iskalce zaposlitve, ki bi se spreminjala oziroma nadgrajevala na vsakih nekaj let. Ukrepi, ki so vezani neposredno na otroka morajo biti tako sprejeti na več področjih, od učinkovitega subvencioniranja prehrane v šolah (kar smo že sprejeli v mandatu 2004-2008), učinkovite štipendijske politike ter do otroških dodatkov, načrtujemo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, po zgledu številnih držav EU.

Ostali ukrepi, ki jih bomo izvedli na področju socialne politike so še: sprememba sistema izobraževanja s ciljem doseganja večje usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, reorganizacija institucij socialnega varstva, analiza in prilagoditev sistema socialnih transferjev (in drugih socialnovarstvenih programov) s poudarkom na socialni reaktivaciji prejemnikov, pri katerih je to mogoče. Ukrepe bomo sprejemali v okviru socialnega dialoga in glede na gospodarske in ekonomske okoliščine.

Zdravstvo

S programom sprememb v zdravstvu postavljamo uporabnika zdravstvenih storitev v središče, denar bo končno sledil bolniku. Takoj bomo pristopili k interventnim ukrepom za skrajševanje čakalnih dob. Nedopustne čakalne dobe bomo skrajšali v treh mesecih. Med izvajalci bomo sprostili konkurenco in posledično zagotovili večjo prijaznost in kakovost storitev. Določili bomo mrežo zdravstvenih zmogljivosti, na razpise za zdravstvene programe se bodo lahko prijavili vsi usposobljeni (licencirani) izvajalci zdravstvenih storitev.

Zdravstvene zavode bomo preoblikovali tako, da bodo glede kadrovske in plačne politike bolj samostojni, a obenem nosili večjo odgovornost.

Za zagotovitev nekoruptivnega in konkurenčnega javnega naročanja ter za sodelovanje in izmenjavo kadrov bomo vzpostavili holdinško sodelovanje zdravstvenih zavodov. Državne bolnišnice in klinike bomo vključili v sistem evropskih referenčnih centrov, tako da se slovenskim bolnikom zagotovi zdravljenje tudi redkih bolezni. Jasno bomo določili seznam vseh pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki morajo biti zavarovancem vedno na voljo brez nepotrebnega odlašanja. Vzpostavili bomo temelje za varnejšo medicinsko obravnavo in sistemsko uredili pravice do odškodnine pri neugodnih izidih zdravljenja. Nemudoma bomo pričeli vzpostavljati sistem dolgotrajne oskrbe, tako da bo vsak starostnik lahko užival dostojno in varno starost.

Vlada

Slovenska demokratska stranka je že dokazala svojo povezovalno politiko v mandatu 2004 – 2008, ko je vsem strankam ponudila sodelovanje v obliki Partnerstva za razvoj. Vnaprej ne izključujemo nikogar, razdelitev ministrskih resorjev pa je stvar koalicijskih pogajanj.

Kar se tiče sestave ministrskega zbora oz. sestave vlade, v Slovenski demokratski stranki zagovarjamo vitko in učinkovito državno upravo.

Celotni program stranke SDS si lahko TUKAJ