Huje od smrti: britanski znanstveniki našli pot za ohranitev živih možganov izven teles

Prejšnji mesec so znanstveniki na britanski univerzi Yale sporočili, da jim je uspelo obdržati možgane več kot 100 zaklanih svinj pri življenju še več kot 36 ur. Ugotovili so, da so bile možganske celice tudi po tem času še vedno zdrave. Omenjeni proces reanimacije možganov izven telesa bi po njihovi oceni lahko deloval tudi pri primatih. Vse to pa omogoča nove metode proučevanja organov v laboratorijskih pogojih.

Možgani svinj sicer po oceni znanstvenikov »niso ohranili zavesti«, vendar je raziskovalna ekipa sklepala, da bi bilo mogoče ponovno vzpostaviti zavedanje. To pa odpira tudi možnost, da bi bilo nekega dne mogoče človeške možgane obdržati žive – izven telesa. Kar pa odpira nova etična vprašanja. 

Raziskavo o možganih svinj je v Nacionalnem inštitutu za zdravje sicer predstavil nevrolog Nenad Sestan, ki je pojasnil, da je »mrtve« celice možganov svinj pri življenju ohranjal sistem črpalk, vreč z umetno krvjo, ki je bila ogreta na telesno temperaturo. Ta sistem pa bi po njegovi oceni lahko deloval tudi pri primatih, kajti takšno delovanje možganov namreč »ni značilno samo za svinje.« Znanstveniki, ki za svoje projekte prosijo tudi za financiranje s strani Nacionalnega inštituta za zdravje pa so napovedali, da želijo vzpostaviti obsežen atlas vseh povezav v človeških možganih.

Profesor Sestan je dejal, da si je lahko zamisliti, da bi se možgani obdržali živi neomejeno dolgo časa in da bi bilo mogoče poskusiti tudi s koraki za povrnitev zavesti, česar pa njegova raziskovalna skupina ni želela narediti prav zato, ker gre za v etičnem smislu »še neraziskano področje.« On sam je tudi »prepričan«, da se možgani svinj med eksperimentom niso zavedali ničesar. Opozoril je tudi, da bi lahko prišlo do poskusov, da se ta tehnologija nadgradi in izpopolni tudi tako, da bi lahko pri življenju obdržali tudi človeka oziroma njegove možgane. Nekateri znanstveniki so prepričani, da bi na ta način v prihodnosti lahko prišlo celo do presaditve možganov drugo telo človeka.

Frances Edwards, profesorica University Collegea iz Londona je za Guardian ocenila, da ni verjetno, da bi takšne transplantacije lahko naredili tudi z ljudmi. »Bil bi velik, skorajda nemogoč korak, da do te točke pridemo s človeškimi možgani. In pri svinji in pri človeku so celotni možgani dostopni zgolj po smrti, vendar pri svinji možgane odvzamete zdravi svinji, kjer nadzorujete, kdaj in kako bo umrla in ji takoj vzamete možgane. Možgani morajo biti ohlajeni v roku nekaj minut in znova zagreti, ko se oskrbijo s kisikom. To ne bi bilo mogoče pri ljudeh, zato bi od trenutka razglasitve možganske smrti, do takrat, ko bi bili možgani dostopni, le-ti bili že zelo poškodovani,« je ocenila profesorica, ki je vseeno »impresionirana« nad uspehom kolegov.

Benjamin Curtis profesor filozofije in etike na univerzi Nottingham Trent pa opozarja, da bi to lahko pri ljudeh vodilo k »življenju v peklu«, ki bi bilo pravzaprav še hujše od smrti. »Če bi naše zavedajoče se možgane obdržali žive še potem, ko bi naše telo umrlo morali nadaljnje življenje preživeti v od telesa ločenih možganih v neki posodi, zaprti znotraj lastnega uma, brez pristopa do čutov, ki nam omogočajo, da občutimo svet in da smo z njim v interakciji. V najboljšem primeru bi življenje tako preživeli v družbi lastnih misli. Nekateri ocenjujejo, da bilo celo s popolnoma funkcionalnim telesom nesmrtnost dolgočasna. Z absolutno nikakršnim stikom do zunanje realnosti pa bi bila verjetno enaka živemu peklu. Končati v od telesa ločenih možganih bi bilo huje od smrti, « ocenjuje Benjamin Curtis.