Pompeo takoj po imenovanju na srečanje zunanjih ministrov Nata

Novi ameriški državni sekretar Mike Pompeo je takoj po imenovanju odpotoval v Bruselj na zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato. "Takoj sem prišel. Včeraj popoldne sem zaprisegel, skočil na letalo in prišel naravnost sem. Dober razlog je za to. Delo tukaj je neprecenljivo," je poudaril Pompeo ob prihodu na sedež zavezništva.

Cilji zavezništva so pomembni in Natova misija je zelo pomembna za ZDA, ameriški predsednik Donald Trump je hotel, da pridem, je še izpostavil Pompeo, ki je imel zjutraj najprej dvostransko srečanje z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom.

Generalni sekretar zavezništva pa je ob izreku dobrodošlice poudaril, da to prvo dejanje Pompea priča o pomenu, ki ga pripisuje zavezništvu. Stoltenberg se veseli sodelovanja s Pompeom pri nadaljnjem prilagajanju Nata zahtevnejšemu varnostnemu okolju.

Pompeo, nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cia, ki je na položaju zamenjal odslovljenega Rexa Tillersona, je odpotoval v Bruselj takoj po imenovanju. Po Bruslju namerava obiskati Bližnji vzhod.

Zunanji ministri članic zveze Nato danes v Bruslju v okviru priprav na julijski vrh razpravljajo o odnosih z Rusijo. Dialog z Rusijo je še pomembnejši v času povečanih napetosti, je dan pred zasedanjem poudaril Stoltenberg.

Stoltenberg opozarja na "vzorec nevarnega obnašanja" Moskve v minulih letih, od nezakonite priključitve Krima in vmešavanja v demokratične procese do podpore brutalnemu režimu v Siriji in zelo verjetne odgovornosti za napad z živčnim strupom v Salisburyju.

Nato se je že odzval z največjo krepitvijo skupne obrambe po koncu hladne vojne, na primer s krepitvijo navzočnosti na vzhodu, a potrebno je nadaljnje prilagajanje hibridnim izzivom, zato bodo ministri danes preučili možnosti nadaljnjega ukrepanja.

Pripravlja se tudi novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, ki naj bi bilo maja, a datum še ni določen.

Druga ključna tema bo politika odprtih vrat. Tri države čakajo na napredek na poti v zavezništvo: Makedonija, ki zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena že desetletje čaka na članstvo, ter BiH in Gruzija, ki se nadejata akcijskega načrta za članstvo.

Ministri bodo med drugim razpravljali tudi o razmerah v Siriji, iranskem jedrskem dogovoru, načrtovani Natovi misiji za usposabljanje iraških inštruktorjev in v pomoč pri vzpostavljanju iraških vojaških šol ter o Afganistanu.

Misijo v Iraku naj bi zavezništvo zagnalo na julijskem vrhu. Štela naj bi več sto pripadnikov. Namen je zagotoviti, da bodo iraške sile same zmožne preprečevati ponovno krepitev teroristične organizacije Islamska država.

Današnje zasedanje bo zadnje v stari stavbi, ki je bila Natov dom v Bruslju minulih 50 let in priča širitvi s 15 na 29 članic. Zavezništvo se namreč te dni seli v nov dom. Slovenska misija se bo predvidoma selila 19. maja.