Banka Slovenije: Razmere v svetu lahko zmanjšajo slovenski izvoz

Visoka gospodarska rast v Sloveniji je za zdaj vzdržna, saj so njena struktura in viri financiranja ter plačilnobilančni položaj države povsem drugačni kot pred krizo, ugotavlja Banka Slovenije. A hkrati svari, da so se zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer tveganja za globalno gospodarsko rast povečala, to pa lahko zniža rast slovenskega izvoza.

Zaostrovanje odnosov med Zahodom ter Rusijo in Kitajsko je namreč že povečalo negotovost na mednarodnih finančnih trgih, lahko pa vodi tudi v upočasnitev globalne gospodarske rasti. Zaradi ameriških sankcij sta se zmanjšala vrednost rublja in začel odliv kapitala iz Rusije. Vse to lahko poslabša obete za rast slovenskega izvoznega sektorja, navaja publikacija. Obeti sicer vsaj za zdaj ostajajo zelo ugodni.

Trenutno je slovenska konjunktura močna in hkrati vzdržna. A po oceni centralne banke bo za ohranitev stabilnih razmer potrebna previdnost pri vodenju domačih ekonomskih in podjetniških politik. Pri tem so lahko koristne izkušnje, pridobljene iz napak v obdobju pred krizo.

Zaradi hitrega zmanjševanja presežne ponudbe dela v Banki Slovenije pričakujejo hitrejšo rast plač v podjetjih. Tem svetujejo, naj ohranijo zdrave bilance in se izognejo tveganju prezadolženosti ob naslednjem obratu v gospodarskem ciklu.

Glede fiskalne politike Banka Slovenije meni, da mora ostati zadržana pri rasti javnofinančnih izdatkov in finančno nevtralna pri morebitnih spremembah v davčnih strukturah. Omenja še tveganje prekomernega pospeška v rasti investicij, k čemur lahko prispeva tudi država z neenakomernim trošenjem evropskih sredstev, financiranjem velikih investicijskih projektov in volilno pogojenim investicijskim ciklom. To lahko povzroči velika nihanja v gospodarski rasti in generira sistemska neravnovesja v gradbenem in drugih sektorjih.

Gospodarska rast je v Sloveniji v lanskem zadnjem četrtletju dosegla šest odstotkov, visoka konjunktura pa se je nadaljevala tudi v letošnjem prvem četrtletju. A za razliko od obdobja pregrevanja pred krizo zdaj gospodarstvo v večji meri poganja neto izvoz, rast plač pa je za zdaj še skladna z zviševanjem produktivnosti in ne ogroža zunanje konkurenčnosti.

Zadolženost podjetij je manjša, financirajo pa se v pretežni meri z lastnimi viri. Hkrati se zmanjšuje skupni zunanji dolg, v visokem presežku je tudi tekoči račun plačilne bilance. Skupna in osnovna inflacija ostajata nizki, še posebej v razmerju do visoke rasti domače porabe. Investicijski cikel se krepi predvsem zaradi rasti gradbenih investicij, je še nanizala Banka Slovenije.

Ob tem na podlagi izkušenj iz obdobja pregrevanja gospodarstva opozarja, da so gradbene investicije področje velikega tveganja, prav tako trg dela, natančneje rast stroškov dela zaradi pomanjkanja ustrezne delovne sile. Rast povprečne plače, še izraziteje pa mase plač, se je namreč močno povišala. Novembra in decembra so k rasti izdatno prispevala izredna izplačila, januarja in februarja pa so se že povišale tudi osnovne plače.

Tveganja za povišano rast stroškov dela se tako povečujejo. Pretekle izkušnje kažejo, da v okolju pomanjkanja delavcev rasti plač ne zajezi niti obsežno zaposlovanje tuje delovne sile. Ker so plače navzdol rigidne, se lahko tako zasebni kot javni sektor ob obratu gospodarskega cikla spet soočita s stroški dela, ki bi bili z vidika konkurenčnosti in javnofinančne stabilnosti nevzdržni, še menijo v Banki Slovenije.