Delež cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu še vedno nizek

Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom, zato stroka priporoča cepljenje proti tej bolezni. A na NIJZ ugotavljajo, da je kljub naraščajočemu številu cepljenih v zadnjih letih delež teh še vedno zelo nizek. Spomladanski čas je še primeren za začetek cepljenja, ponekod ponujajo ugodnejše cepljenje.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Bolezen poteka v dveh fazah. Prva se začne približno sedem dni po vbodu klopa s simptomi, podobnimi gripi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Po obdobju od nekaj dni do treh tednov pri večini bolnikov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, lahko celo z nezavestjo.

Bolezen lahko na bolnikih pusti trajne posledice. Pojavljajo se lahko glavoboli, zmanjšana je lahko delovna sposobnost in sposobnost koncentracije, pojavi se lahko omrtvelost udov, tudi ohromelost. Pri enem do dveh odstotkih odraslih je bolezen lahko tudi smrtna.

Slovenija je endemično območje bolezni, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa največ ljudi zboli na območju Gorenjske in Koroške, najmanj pa na Primorskem in
Novomeškem.

V letu 2016 je bilo v Sloveniji prijavljenih 83 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je bilo precej manj od povprečja predhodnih let. V letu 2017 pa je za to boleznijo v Sloveniji zbolela 101 oseba.

Po raziskavi iz leta 2014 je najmanj en odmerek cepiva prejelo okoli 16 odstotkov prebivalcev Slovenije, NIJZ pa glede na te podatke ocenjuje, da se redno cepi okoli 7,5 odstotka prebivalcev.

V Avstriji, ki ima podobno sliko razširjenosti bolezni kot je v Sloveniji, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s šest odstotkov v letu 1980 na več kot 90 odstotkov cepljenih z vsaj enim odmerkom v zadnjih letih, s tem pa se je močno znižalo število obolelih, v analizi izvajanja cepljenja v letu 2016 navaja NIJZ.

Priporočljivo je, da se cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, z enomesečnim presledkom, saj se tako vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Lahko pa se cepljenje opravi tudi kasneje, navaja NIJZ.

Da bi k cepljenju privabili čim več ljudi, se nekatere ustanove odločajo tudi za posebne akcije ugodnejšega cepljenja. Takšno akcijo bo v dveh valovih to pomlad izpeljal Zdravstveni dom Slovenj Gradec, kjer bo danes cepljenje potekalo med 15. in 18. uro, v soboto pa od 9. do 14. ure. Akcijo bodo ponovili 20. in 21. aprila. Cena cepljenja bo 20 evrov.

Podobne akcije cenovno ugodnejšega cepljenja so v zadnjih letih pripravili tudi nekateri drugi zdravstveni domovi po državi.

Sicer pa so poleg cepljenja pomembni tudi drugi zaščitni ukrepi. Če je mogoče, se izogibamo endemičnim območjem, sicer pa je pomembna zaščita pred vbodom klopa, s čimer se lahko posameznik zaščiti tudi pred drugimi povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.

Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože, in zaprtimi čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klope lažje opazimo in odstranimo. Priporočljiva je uporaba repelentov in pregled kože takoj po vrnitvi z endemičnih območij.