Po Cerarjevem odstopu sledi najverjetneje zadnja redna seja državnega zbora

Prihodnji teden bo najverjetneje zadnja redna seja DZ po odstopu premierja Mira Cerarja, s katerim se bo DZ predvidoma seznanil v torek. Na sejo so uvrščeni številni predlogi zakonov, usoda za tiste v prvi obravnavi je negotova. Politika bo medtem skušala najti rešitev za zaščito NLB, o čemer bodo govorili tudi na komisiji za nadzor javnih financ.

Na dnevnem redu več kot 20 zakonskih predlogov

Redno plenarno zasedanje DZ se bo kot običajno v ponedeljek začelo s poslanskimi vprašanji, nanje bo odgovarjal tudi predsednik vlade v odstopu. Predvidoma naslednje jutro pa se bo DZ seznanil z njegovim odstopom, če bo s to točko ob ponedeljkovem začetku seje razširjen dnevni red.

Na sejo, ki bo trajala vseh pet dni prihodnjega tedna in še v torek, 27. marca, je uvrščenih več kot 20 zakonskih predlogov. Več vladnih predlogov bo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, med njimi vladni paket zakonskih novel s področja kmetijstva.

Po rednem postopku je v drugi obravnavi na vrsti vladni predlog zakona o nevladnih organizacijah, s katerim želi vlada celostno urediti status nevladnih organizacij. Prav tako se bo z drugo obravnavo nadaljeval postopek sprejemanja zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, s katerim želi vlada prav tako celovito urediti področje, ter zakona o nepremičninskem posredovanju, ki bi po vladnem predlogu podrobneje pravno uredil to področje in povečal kakovost storitev nepremičninskih posrednikov.

Zaradi verjetne razpustitve DZ ogrožena usoda več zakonskih predlogov

Kljub temu da naj bi bila to zadnja redna seja v tem mandatu, je nanjo uvrščenih nekaj splošnih razprav o predlogih zakonov, ki so jih vložili poslanci. Zanje je bilo predvideno, da bo druga obravnava potekala na aprilskem zasedanju, ki pa ga verjetno zaradi razpustitve DZ in predčasnih volitev ne bo.

Med predlogi iz vrst koalicijskih poslancev bosta tako v prvi obravnavi na dnevnem redu predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne in zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki bi uvedel t. i. kulturni evro, DZ pa bo prav tako obravnaval zakonski predlog v zvezi z izkoriščanjem energetskega potenciala srednje Save.

Med zakonskimi predlogi v prvi obravnavi, ki so prišli iz opozicijskih vrst, pa so novela zakona o mednarodni zaščiti, predlog dopolnitev zakona o gasilstvu in predlog zakona o reševanju stanovanjske problematike mladih. S področja stanovanjske problematike je na dnevnem redu tudi novela stanovanjskega zakona, ki pa je dobila podporo za skrajšani postopek.

Politika bo iskala možne rešitve za zaščito NLB

Komisija DZ za nadzor javnih financ bo v ponedeljek nadaljevala sejo, na kateri razpravlja o finančnih posledicah sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog za NLB. Iskala bo rešitev za zaščito NLB, kakšna bo ta, pa še ni znano.

V SDS in NSi so predlagali ustavni zakon, v katerem bi izrecno napisali, da NLB ne sme izplačevati nobenih zahtevkov na podlagi omenjenih sodb, če pa bi do izplačil le prišlo, pa bi morala slediti kompenzacija z izterjavo od hrvaških družb v večinski državni lasti in tudi sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale sodbe operacionalizirati - banki Unicredit in Intesa Sanpaolo, ki sta lastnici Zagrebačke oz. Privredne banke in delujeta tudi v Sloveniji. Zbrali so tudi dovolj podpisov za izredno sejo, na kateri bi DZ obravnaval ustavni zakon.

Rešitev pripravlja tudi vlada, a podrobnosti za zdaj niso znane. Je pa ministrica za finance Mateja Vraničar Erman v petek zatrdila, da sta rešitvi vlade in opozicije z ustavnim zakonom združljivi. Najbrž bo treba ustavni zakon, ki ga predlagata SDS in NSi, ustrezno prilagoditi, zato bo politika, enotna v tem, da je treba banko zaščititi, iskala možno rešitev. Treba jo je najti čim prej, če jo želi potrditi še sedanja sestava DZ, poleg tega pa NLB grozi rubež za eno izgubljeno sodbo, medtem ko se neuradno obeta že nov, tokrat kar 25-milijonski zahtevek.