Zaradi pitja alkohola v Sloveniji za 153 milijonov evrov zdravstvenih stroškov letno

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo Alkoholna politika v Sloveniji, ki nas po besedah sourednice publikacije Maše Serec z NIJZ opominja, da v Sloveniji veliko dokazano učinkovitih ukrepov ostaja še neizkoriščenih. Samo zdravstvenih stroškov zaradi alkohola je v Sloveniji letno za 153 milijonov evrov.

Glavni poudarki avtorjev publikacije so, da raba alkohola v Sloveniji še vedno predstavlja resen problem in da škoda, povezana z alkoholom, močno prizadene državno blagajno. Prav tako avtorji poudarjajo, da sprejetje dokazano učinkovitih ukrepov alkoholne politike državi koristi in da slovenska javnost močno podpira že uveljavljene ukrepe kot tudi uvedbo še neizkoriščenih možnosti alkoholne politike.

Dokazano najučinkovitejši ukrepi po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije so preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, omejevanje dostopnosti do alkohola, omejevanje oglaševanja alkoholnih pijač, povečevanje odgovornosti strežnega osebja, zgodnje prepoznavanje in obravnavanje tveganih pivcev ter zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj ter drugih bolezni in stanj zaradi pitja alkohola.

Slovenija v sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, pri čemer je po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola v samem evropskem vrhu, so navedli v publikaciji.

Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih od 2011 do 2014 v povprečju znašala 153 milijonov evrov letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov, na primer prometnih nesreč, nasilja v družini, kraj in vandalizma, se ta številka zviša na 234 milijonov evrov letno. K temu lahko dodamo še stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok, so izpostavili.

Podatki, ki jih z različnih virov povzema publikacija, kažejo, da je v Sloveniji 81 odstotkov 15-letnikov že poskusilo ali pilo alkoholne pijače kljub prepovedi prodaje alkohola mlajšim od 18 let, pri čemer sta bila dva od petih že vsaj dvakrat opita. Ugotovitve kažejo tudi, da v zadnjih letih narašča delež mladih žensk, ki tvegano pijejo, in da se 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk v starosti od 25 do 34 let opija enkrat do trikrat mesečno ali pogosteje.

V Sloveniji vsak dan zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo izključno alkoholu, v bolnišnice sprejmejo deset oseb. Zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in zaradi prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, pa vsako leto v Sloveniji v povprečju umre 956 oseb.

Kot so sporočili iz NIJZ, publikacija s polnim naslovom Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov, ki ima tudi različico v angleščini, ponuja jedrnat pregled najsodobnejših izsledkov glede obsega alkoholne problematike v Sloveniji.

Namenjena je vsem, ki soustvarjajo alkoholno politiko v Sloveniji, koristna pa bo tudi strokovnjakom, izvajalcem preventivnih programov ter drugi zainteresirani javnosti, menijo na NIJZ. Kot eno pomembnejših sporočil avtorjev publikacije so na NIJZ navedli sporočilo, da je uspeh prizadevanj alkoholne politike odvisen od sodelovanja vseh ključnih akterjev.

Publikacijo so pripravili strokovnjaki NIJZ in ministrstva za zdravje skupaj s sodelavci spletne strani www.infomosa.si in Mednarodne mladinske zveze za alkoholno politiko.