Slovenski državni gozdovi bodo začeli sklepati dolgoročne pogodbe za dobavo lesa

Slovenski državni gozdovi bodo še ta mesec začeli sklepati prve dolgoročne pogodbe za dobavo lesa, postopek pa naj bi se končal v februarju. Na prvi razpis za sklepanje dolgoročnih pogodb za okoli 670.000 kubičnih metrov lesa, ki so prvi korak k vzpostavitvi gozdno-lesnih centrov, je sicer do roka, 15. januarja, prispelo 195 ponudb.

Glede na predviden obseg sečnje in prodaje gozdno lesnih sortimentov za letos je upravljalec državnih gozdov za prodajo lesa preko dolgoročnih pogodb predvidel nekaj več kot 70 odstotkov vseh količin. Dolgoročne pogodbe je sicer možno sklepati za dobo do petih let, so pojasnili v podjetju.

Predvidoma bodo dolgoročne pogodbe sklenili za dobavo 257.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev, 73.000 kubičnih metrov hlodovine listavcev, po 10.000 kubičnih metrov brusnega lesa in lesa za tanin ter 295.000 kubičnih metrov ostale oblovine listavcev in 25.000 kubičnih metrov ostale oblovine iglavcev.

Dolgoročne pogodbe se lahko sklepa samo s podjetji, ki imajo svoje obrate za obdelavo in predelavo gozdno lesnih sortimentov. Kupec lesa, ki ga bo dobil po dolgoročni pogodbi, ne sme prodati naprej oz. bodo to početje obravnavali kot težjo kršitev, kar ima lahko za posledico prekinitev dolgoročne pogodbe.

Kupec bo moral poleg tega za čas sklenjene dolgoročne pogodbe dokazovati predelavo lesa, ki ga je kupil na podlagi te pogodbe. Slovenskim državnim gozdovom bo moral vsako leto do 1. marca tekočega leta poročati o obsegu proizvodnje obdelave in predelave lesa v preteklem letu.

Dolgoročne pogodbe so prvi korak k realizaciji načrta postavitve gozdno-lesnih centrov oz. centrov za zbiranje in predelavo lesa, je nedavno v DZ pojasnil glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi Zlatko Ficko. "To je prispevek Slovenskih državnih gozdov k vzpostavitvi gozdno-lesne verige, z domačimi proizvajalci želimo skleniti dolgoročne pogodbe za oskrbo. Na osnovi teh pogodb bodo tisti, ki bodo do lesa prišli, imeli stabilno dobavo lesa," je dejal.

Prispevek k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig ter promocije lesa in lesnih proizvodov je eden od sedmih ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki jih Slovenskim državnim gozdovom določa zakon, ki je vzpostavil to podjetje.

Slovenski državni gozdovi načrtujejo štiri gozdno-lesne centre: na območju Kočevja, Maribora, Postojne in Otiškega Vrha na Koroškem. Pilotni projekt vzpostavitve štirih regijskih centrov bodo sicer vodili v hčerinski družbi Snežnik.

Država je največji lastnik gozdov v Sloveniji, v lasti ima namreč 20 odstotkov vsega gozda v skupni površini približno 235.000 hektarov, in ima stalen možen posek v obsegu preko enega milijona kubičnih metrov. Dolgoročne pogodbe v Slovenskih državnih gozdovih vidijo kot prednost, sicer pa les prodajajo tudi še prek javnih dražb, javnih pozivov in s prodajo lesa na panju.

Slovenski državni gozdovi, ki so z delom začeli julija 2016, so lani prodali 1,14 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, povprečna cena vseh sortimentov pa je dosegla 50,10 evra za kubični meter. Družba je presegla tako načrt sečnje kot prodaje lesa. Razlog je predvsem v sanitarni sečnji kot posledici napada podlubnikov, ki so se razmnožili po žledolomu leta 2014.

Poleg sečnje zaradi podlubnikov pa se državno podjetje sooča tudi s sanitarno sečnjo zaradi vetroloma, ki je po gozdovih pustošil decembra lani. Ta je poškodoval okoli 60 odstotkov površin državnih gozdov, iz gozda je treba pospraviti 1,1 milijona kubičnih metrov lesa. Če ta les ne bo pravočasno pospravljen, grozi še lubadar, ki lahko dodatno prizadane gozd.