Plače razburjajo

Pred dobrim desetletjem je bila namreč zaposlitev še zadostna varovalka pred revščino. Govorilo se je le o brezposelnih revežih, danes pa govorimo tudi o zaposlenih in upokojenih revežih, piše Tanja Fajnik Milakovič v Večeru.

Jutri je zadnji dan, ko bo ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak morala sprejeti odločitev o novi višini minimalne plače.

Leta 2010 je to storil minister Ivan Svetlik, ko je minimalno plačo občutno zvišal s 597,43 evra na 734,15 evra bruto. Uspelo mu jo je izravnati z minimalnimi življenjskimi stroški, čeprav je iz statističnih podatkov jasno, da se z revščino danes soočajo tudi zaposleni. Bilo naj bi jih kar 50 tisoč, med njimi 20 tisoč samozaposlenih.

Nič kaj veliko se v vseh teh letih ni spremenilo. Kadar je na dnevnem redu minimalna plača, je vedno veliko pompa in razburjenja. V vsej zgodbi je edini spodbudni podatek, da danes prejema minimalno plačo manj zaposlenih kot pred leti. Da je nekatere dodatke treba plačati posebej in niso več kar vključeni v znesek minimalne plače.

V zaključku najnovejše raziskave na primorski fakulteti za management o učinkih dviga minimalne plače v Sloveniji je zapisano, da zviševanje minimalne plače ni uspešno v boju zoper revščino. To bi med zaposlenimi lahko učinkoviteje rešili z dodatki za delavce z najnižjimi dohodki. A te ne bi plačevali le delodajalci, ampak tudi država, torej davkoplačevalci, zaključi komentatorka.