REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika o približevanju knjižnic gluhim

Ob današnjem dnevu slovenskega znakovnega jezika v Kranju poteka posvet o dostopnosti knjižnic osebam z okvaro sluha. Knjižničarji se bodo seznanili s tem, kako lahko gluhim in naglušnim približajo knjižnične storitve. Današnji dan pa je tudi priložnost za opozorilo na problematiki razvoja slovenskega znakovnega jezika in izobraževanja.

Kot je na novinarski konferenci pred posvetom povedal predsednik medobčinskega društva gluhih in naglušnih Gorenjske - Auris Kranj Boris Horvat, je želja gluhih hoditi v knjižnice. Vendar je prva ovira, s katero se srečajo, komunikacija. Zato so v Kranju začeli z usposabljanjem knjižničarjev, ki lahko že z nekaj dobre volje in malimi gestami izboljšajo izkušnjo doživljanja knjižnice posameznikom.

Direktorica Mestne knjižnice Kranj Breda Karun je izpostavila, da to znanje želijo deliti tudi z ostalimi knjižnicami po državi. Zato so skupaj z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) pripravili posvet, ki bi v skladu z naslovom gluhim in naglušnim odprl vrata knjižnic. "Kranjska knjižnica je odličen primer dobre prakse, po katerem upamo in pozivamo, da bi se zgledovale tudi ostale knjižnice po Sloveniji," je pozval predsednik ZDGNS Mladen Veršič.

Vendar pa je ostaja še ena bistvena ovira, zakaj gluhi ne obiskujejo knjižnic tako pogosto, kot bi morda pričakovali. Problem je sistemske narave in izvira iz izobraževanja, je pojasnil Horvat, ki upa, da bo današnji dan pomenil korak v pozitivno smer tudi pri opismenjevanju mlajše generacije gluhih in naglušnih, ki jim je slovenski pisni jezik tuj jezik.

"Pismenost gluhih je izredno šibka," je povedal sekretar ZDGNS Matjaž Juhart in pojasnil, da se še danes nimajo vsi gluhi možnost izobraževati v svojem, to je znakovnem jeziku. Zadeve se vendarle premikajo na bolje, saj je bila imenovana posebna delovna skupina za oblikovanje predmeta slovenski znakovni jezik v vsej izobraževalni vertikali.

"Edina prava pot je, da se gluhi otroci naučijo obeh jezikov, tako slovenskega znakovnega kot slovenskega pisnega jezika, ker bodo samo tako močni v izobraževanju, zaposlovanju in kjerkoli v življenju," je izpostavil Horvat in opozoril, da danes z zavoda prihajajo funkcionalno nepismeni ljudje.

Ob tem je tudi ključno, da država nameni ustrezna sredstva za razvoj slovenskega znakovnega jezika, ki je sedaj prepuščen nevladni organizaciji. "Kaj moramo še narediti, da bodo vsi strokovnjaki, politiki in odločevalci razumeli, da znakovni jezik ni pripomoček, ampak je naša edina in najmočnejša ustavna pravica, da se imamo gluhe osebe pravico izražati v svojem prvem, to je znakovnem jeziku," je izpostavil Veršič.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik kot svoj prvi materni jezik, približno 60.000 oseb, ki ima slušni aparat, 65 gluho-slepih oseb ter 400 oseb s polževim vsadkom. Po desetletjih prizadevanj so 14. novembra 2002 dočakali uveljavitev zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Zato je vlada leta 2014 ta dan imenovala za dan slovenskega znakovnega jezika.

Tokratno tretje praznovanje sovpada z dostopnostjo gluhih do kulturnih dobrin. Ob tej priložnosti bo predsednik republike Borut Pahor obiskal knjigarnico in trgovinico Zebra gre na luno, ki je projekt Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Ta v trgovinici ponuja izdelke, ki nastajajo pri pouku in delovni terapiji tako na stopnji vrtca in osnovne šole kot tudi v okviru poklicnih usmeritev na šoli.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek