Odbor DZ za kmetijstvo seznanjen s poslovanjem Slovenskih državnih gozdov v 2016

Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil s poslovanjem družbe Slovenski državni gozdovi v 2016, kot to določa zakon, ki je podjetje vzpostavil. Gre za seznanitev s poslovanjem v luči doseganja ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi. Odbor je vodstvu družbe predlagal, da poročilo dopolni in ga odboru posreduje v treh mesecih.

Ti cilji so doseganje čim višjega donosa in kakovosti gozdnih sortimentov, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig promocij lesa in lesnih proizvodov, povečevanje površine državnih gozdov, doseganje ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij v gorskem in hribovitem svetu, prispevati k ohranjanju narave, zlasti na zavarovanih območjih, usposabljanje strokovnega osebja in prodaja lesa na panju v minimalnem obsegu.

Odbor poslovodstvu družbe predlaga, da poročilo o poslovanju za 2016 dopolni, med drugim naj se prikaže struktura poseka po vrstah in razredih ter struktura prodaje glede na različne načine prodaje gozdno-lesnih sortimentov, pripravi pa naj tudi analizo odločb zavoda za gozdove za sanitarno sečnjo in poročilo o njihovi realizaciji. Odbor dopolnjeno poročilo pričakuje v treh mesecih.

Slovenski državni gozdovi so sicer v letu 2016 poslovali le pol leta, z delom so namreč začeli julija. Največ aktivnosti je bilo takrat usmerjenih v razvoj organizacije in v izredno velik obseg sanitarne sečnje zaradi podlubnikov, je pojasnil glavni direktor družbe Zlatko Ficko. Sanitarna sečnja se je v tistem obdobju ustavila pri več kot 500.000 kubičnih metrih lesa, realizirali so vse odločbe, ki jim jih je naložil zavod za gozdove.

Donos družbe v letu 2016 je bil približno 26 evrov po kubičnem metru, potem ko je imel sklad kmetijskih zemljišč, od katerega so Slovenski državni gozdovi prevzeli upravljanje z državnimi gozdovi, v primerljivem obdobju leto prej okoli 12 evrov donosa po kubičnem metru lesa. Donos se je lani še povečal, na okoli 30 evrov.

Sanitarna sečnja - zaradi te struktura gozdno-lesnih sortimentov odstopa od normalnih let - se je zaradi velikega obsega poškodovanosti gozdov nadaljevala tudi lani, temu bo poudarek tudi letos. Kot je pojasnil Ficko, je namreč decembra lani vetrolom "položil" približno dva milijona kubičnih metrov lesa, zaradi tega grozi še lubadar, ki lahko dodatno prizadane gozd. Slovenski državni gozdovi sicer gospodarijo s približno 20 odstotki vsega slovenskega gozda.

"Danes slovenski gozd potrebuje Slovenske državne gozdove," je dejal in dodal, da se na družbo za pomoč obračajo tudi zasebni lastniki gozdov. V teh dneh je bila ustanovljena koordinacijska komisija, ki bo vodila sanacijo po vetrolomu in prva naloga Slovenskih državnih gozdov bo rešiti slovenski gozd.

Tudi kmetijski minister Dejan Židan je poudaril, da je družba začela delovati v času, ko je bil razmah lubadarja na višku in je bila pozornost usmerjena v sanitarno sečnjo. Te je bilo veliko tudi lani, zaradi decembrskega vetroloma se bo nadaljevala tudi letos. Kot je dejal, imata prednost lubadar in sanitarna sečnja, ta naj bi se normalizirala v prihodnjem letu.

Poslanci so se danes v razpravi poleg poslovnega poročila - želeli so namreč popolno letno poročilo, ki ga družba sicer pripravi po zakonu o gospodarskih družbah - dotaknili tudi načrtovane vzpostavitve štirih regijskih centrov, ki bodo doprinesli k vzpostavitvi gozdno-lesne verige.

Kot je pojasnil Ficko, so prvi korak k realizaciji načrta postavitve gozdno-lesnih centrov oz. centrov za zbiranje in predelavo lesa dolgoročne prodajne pogodbe. "To je prispevek Slovenskih državnih gozdov k vzpostavitvi gozdno-lesne verige, z domačimi proizvajalci želimo skleniti dolgoročne pogodbe za oskrbo. Na osnovi teh pogodb bodo tisti, ki bodo do lesa prišli, imeli stabilno dobavo lesa," je dejal. Pilotni projekt postavitve štirih regijskih centrov bodo sicer vodili v hčerinski družbi Snežnik.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Marjan Podgoršek verjame, da bodo Slovenski državni gozdovi vzpostavili center, je pa za to potreben čas.