Bruselj želi po brexitu povečati proračun EU

Evropska komisija želi po brexitu povečati proračun EU. Ta sedaj znaša približno odstotek bruto domačega proizvoda EU, po letu 2020 pa naj bi po načrtih komisije znašal od 1,1 do 1,19 odstotka BDP. To povečanje je potrebno za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi brexita in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost.

Da bo za uresničevanje evropskih politik potreben več kot odstotek BDP unije, je že v začetku tedna poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker v okviru dvodnevne konference o prihodnjem večletnem finančnem okviru unije po letu 2020.

Evropski proračun stane evropskega davkoplačevalca eno kavo na dan, Evropa je vredna več kot kavo na dan, je izziv ponazoril Juncker.

Danes je kolegij komisarjev prvič razpravljal o usmeritvah za pripravo predloga komisije za nov sedemletni finančni okvir unije, ki se pričakuje maja. Komisar za proračun Günther Oettinger je nato orisal načrte komisije.

Izpostavil je dva problema: prihodkovno vrzel, ki nastaja zaradi odhoda velike neto plačnice Britanije in je ocenjena na od 12 do 14 milijard evrov letno, ter odhodkovno vrzel, ki nastaja zaradi novih finančnih potreb za nove politične prioritete, kot so migracije, varnost in podnebne spremembe. Te ocenjuje na okoli deset milijard letno.

Polovico prihodkovne vrzeli naj bi unija odpravila z rezi izdatkov, polovico pa z dodatnimi prihodki preostalih 27 članic. Petino odhodkovne vrzeli naj bi odpravila s prerazporejanjem sredstev in rezi, 80 odstotkov pa s svežim denarjem in dodatnimi prispevki, je pojasnil Oettinger.

Komisar je še poudaril, da bodo vsi programi utrpeli določene zmerne reze, še zlasti kohezija ter kmetijstvo in razvoj podeželja, le dva naj bi sredstva ohranila ali še povečala - Erasmus + ter program za raziskave in inovacije Obzorje.

V povezavi z novimi lastnimi viri komisija razmišlja o dveh možnostih: da bi se prihodki iz trgovanja z izpusti stekali v evropski, ne v nacionalne proračune, in o uvedbi novega davka na plastiko, saj so plastični odpadki vse večji okoljski problem na stari celini.

Po odhodu Britancev z njihovim zloglasnim rabatom ali proračunskim popustom, ki si ga je priborila železna dama Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da hoče nazaj svoj denar, naj bi bilo po Oettingerjevih besedah konec tudi vseh rabatov, ki jih imajo nekatere druge članice.

Komisar iz Nemčije je danes zavrnil idejo posebnega proračuna za območje evra, za kar se zavzema francoski predsednik Emmanuel Macron.

Pomemben del proračunske razprave bo vprašanje pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem pravne države. Komisija še razmišlja o tem, kako bi to vključila v predlog.

Pričakovati je tudi, da bo v prihodnje pri izkoriščanju evropskih sredstev večji poudarek na spoštovanju reformnih in proračunskih priporočil v okviru evropskega semestra, ampak na podrobnosti bo treba počakati do maja.

Proračunska razprava se torej začenja. V začetku tedna je komisija organizirala konferenco o prihodnosti večletnega finančnega okvira unije.

Udeležila se je je tudi slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je predstavila slovenske izkušnje pri oblikovanju sklada skladov. V tem okviru bo del sredstev evropske kohezijske politike in razvoja podeželja oplemeniten in ponujen končnim uporabnikom v obliki povratnih sredstev.

Oettinger želi, da bi bil dogovor o večletnem finančnem okviru po letu 2020 dosežen pred evropskimi volitvami leta 2019.

Običajno so evropska proračunska pogajanja osredotočena na bitko med neto plačnicami, ki želijo plačati čim manj, in neto prejemnicami, ki želijo prejeti čim več. Slovenija je bila doslej neto prejemnica.

Udeleženci konference so po navedbah finančnega ministrstva izražali upanje, da se države tokrat ne bi osredotočale zgolj na nacionalni neto položaj, torej razliko med prejetimi in vplačanimi sredstvi v evropski proračun, saj imajo prav vse tudi nefinančne koristi od evropske integracije.

V razpravah v okviru konference so se jasno pokazala razhajanja med neto plačnicami in neto prejemnicami. Medtem ko se vsi strinjajo, da je treba po letu 2020 več sredstev nameniti novim izzivom, ni jasnega soglasja, ali bi za to zagotovili dodatna sredstva ali pa bi prerazporedili sredstva iz tradicionalnih politik, so še sporočili z ministrstva.

Tudi glede zapolnjevanja vrzeli zaradi brexita po navedbah ministrstva ni enotnega mnenja: nekateri menijo, da bi jo bilo treba nadomestiti z višjimi prispevki ali dodatnimi viri, drugi pa se zavzemajo za zmanjšanje porabe.

23. februarja bodo o prihodnjem večletnem evropskem proračunu razpravljali voditelji članic EU na neformalnem zasedanju v Bruslju. Danes pa se začenja tudi javno posvetovanje o prioritetah, na katere naj bi bil osredotočen nov finančni okvir, ki bo trajalo do 8. marca.