V Bohinju strateški koncept razvoja planin

Bohinjska občina je znana po planinah in planšarstvu. Da bi spodbudili to dejavnost in planine ohranili žive, so se na občini lotili priprave strateškega koncepta trajnostnega razvoja planin. Ta daje velik poudarek povezovanju kmetijstva in turizma, občina pa obljublja pomoč pri urejanju infrastrukture.

"Dejstvo je, da bohinjske planine živijo, na kar smo ponosni, saj se marsikje drugod dejavnosti na planinah opuščajo," pojasnjuje bohinjski župan Franc Kramar, ki si želi, da bi tudi v prihodnje bohinjske planine ostale žive. Zato je treba zagotoviti pogoje, da se bodo ljudje na planinah še naprej lahko ukvarjali s kmetijstvom, planšarstvom in sirarstvom.

V Bohinju so bile v preteklosti opravljene različne raziskave in analize planin, nikoli pa ni bil narejen celosten pregled stanja in razvojnih teženj posameznih planin. Z namenom uskladitve razvojnih teženj, pobud in ohranjanja tradicionalne dejavnosti je tako občina leta 2016 pristopila k izdelavi koncepta razvoja planin, katerega osnutek je bil lani v javni obravnavi.

V občini je 52 planin, pri čemer se na 39 še izvaja določena kmetijska dejavnost, kar pomeni, da so žive. Le s tradicionalno pašo in sirarstvom se bosta na bohinjskih planinah ohranili značilna kulturna krajina in kulturna dediščina. Na ta način omogočamo tudi dejavnost turizma, ki je lahko kmetom dodatni vir zaslužka, so izpostavili avtorji koncepta razvoja.

Z opuščanjem tradicionalne paše in novimi tehnologijami obdelave kmetijskih površin sta se način in pogost rabe planin spremenila. Z razvojem turizma in večjim zanimanjem obiskovalcev za pohodništvo in doživljanje gorskega sveta se pojavljajo pobude lastnikov objektov in agrarnih skupnosti po uvajanju dodatnih turističnih dejavnostih na planinah.

Obstoj planin je povezan z obsegom živinoreje v dolini, saj približno tretjina poleti odhaja na pašo na planine. Medtem ko je bilo leta 1960 v Bohinju okoli 3000 glav govedi, se je do leta 2010 številka skoraj prepolovila. Za dolgoročno ohranitev planinske paše je treba ustaviti trend upadanja živinoreje v dolini in spodbujati, da kmetije v planine v večji meri oddajajo krave molznice.

Pomembna dejavnika za delovanje planin sta zanesljiv vodni vir in dostopnost. Pri tem lahko tudi občina pomaga, pravi Kramar in dodaja, da ob vsem napredku res ni mogoče zahtevati od ljudi na planinah, da kuhajo v črnih kuhinjah in hodijo v coklah.

"Treba se je prilagoditi sodobnemu času in zagotoviti potrebno infrastrukturo," je poudaril in pojasnil, da ne gre le za ureditev cest, temveč tudi za elektrifikacijo in oskrbo z vodo. Cilj občine je vzpostaviti potrebno infrastrukturo, pri čemer Kramarja hrabri tudi uspešna oživitev nekaterih planin in vse večje povpraševanje po tamkajšnjih izdelkih.

V zadnjem desetletju so na nekaterih planinah že uspešno obudili sirarsko dejavnost in leta 2003 vzpostavili turistično sirarsko pot, ki je pomembno prispevala k razvoju planšarske dejavnosti in obnovi planin. Po mnenju snovalcev koncepta bi lahko na planinah razvijali posebno butično turistično ponudbo s tradicionalno kulinariko, možnostjo prenočevanja in programi doživljanja.

Vendar pa je to možno le ob sočasni kmetijski dejavnosti. "Če znamo kmetijstvo in turizem povezati, je to zmagovalna formula," meni direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki se ob povečanem obisku planin boji prevelike težanje po zgolj turističnem vidiku planin. "Treba ga je povezati s kmetijstvom in gozdarstvom. Le na ta način bomo lahko ohranjali kulturno krajino, ki jo nenazadnje prodajamo," je prepričan.