Leto 2018 naj bi slovenska energetika dobila krovno strategijo

Energetika naj bi prihodnje leto dobila krovni strateški dokument, ki bo začrtal smernice za prehod v nizkoogljično družbo. Energetski koncept Slovenije bo sicer do sredine januarja v javni obravnavi, v tem času bo predvidoma narejena celovita presoja vplivov na okolje. Ministrstvo za infrastrukturo računa, da bi DZ o njem odločal v marcu.

Po javni obravnavi dokumenta bo sledilo medresorsko usklajevanje in potrditev na vladi, ki ga bo nato posredovala v DZ. "Če bo okoljsko poročilo pripravljeno pravočasno in bodo ostala ministrstva podala soglasje k dokumentu, bo DZ o energetskem konceptu predvidoma odločal v marcu 2018," so pojasnili na ministrstvu.

Čeprav je dokument pri nekaterih akterjih naletel na kritike, npr. elektrodistribucijska podjetja pogrešajo uravnoteženo obravnavo celotne energetske verige, pa je za direktorja sistemskega operaterja slovenskega elektroenergetskega sistema Eles Aleksandra Mervarja dokument, kakršen je v javni obravnavi, povsem zadovoljiv.

"Odgovorni na ministrstvu za infrastrukturo naj dopolnijo še dve področji: usmeritev na področje gradnje daljnovodov vseh napetostnih nivojev (nadzemna, kabelska izvedba) in usmeritev na področju zagotavljanja sistemskih storitev," je dejal Mervar.

Glavna naloga prihodnjega razvoja energetike, kot jo je začrtal energetski koncept, je sicer zagotavljanje ravnotežja med tremi osnovnimi stebri energetske politike - podnebna trajnost, zanesljivost oskrbe in konkurenčnost oskrbe z energijo.

Cilj pa je državi pomagati pri preusmeritvi v nizkoogljično družbo. Pri tem bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev.

Ukrepom z omenjenih področij bo ministrstvo posebno pozornost namenjalo tudi prihodnje leto. Tako se nadaljuje subvencioniranje zelenih virov energije, spodbujanje ukrepov trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe energije.

Med slednjimi je ključno spodbujanje energetske prenove stavb. Glede na število projektov, ki se že izvajajo, in na najave novih projektov na ministrstvu ocenjujejo, da bodo v letu 2018 izpolnili zastavljen cilj, opredeljen v operativnem programu evropske kohezijske politike 2014-2020, to je 600.000 kvadratnih metrov energetsko prenovljenih površin javnih stavb. Ob povprečni velikost stavbe 2000 kvadratnih metrov to pomeni približno 300 stavb.

Javni razpisi in povabila za energetsko obnovo javnih stavb, ki so bili objavljeni do konca novembra, so vredni 57,7 milijona evrov. Skupaj je sicer 115,2 milijona razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev.

"Za financiranje je bilo že izbranih 47 projektov, ki bodo dobili 22,5 milijona evropskih sredstev; za 35 projektov je bila že izdana odločitev o podpori oz. sklep o izboru. V sklopu teh 47 projektov je v različnih fazah prenove okoli 200 stavb," so pojasnili na ministrstvu.

V začetku prihodnjega leta bodo objavili nove razpise za stavbe v lasti države in lokalnih skupnosti. Na voljo bo približno 30 milijonov evropskih sredstev. Poleg nepovratnih sredstev pa bodo na voljo tudi povratna evropska sredstva.

Nepovratna sredstva bodo še naprej tudi na voljo zasebnim prenovam. Eko sklad bo še naprej objavljal razpise za nepovratne finančne spodbude in ugodne kredite za rabo obnovljivih virov energije, večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb ter ugodna posojila za različne ukrepe na področju varstva voda in učinkovite rabe vode ter ravnanja z odpadki.

"S sredstvi, ki jih bo dodelil za različne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, bo zagotovil 276 gigavatnih ur prihrankov energije letno in zmanjšanje emisij CO2 za 72.415 ton letno," so poudarili na ministrstvu.

Spodbujali bodo tudi trajnostno mobilnost - javni potniški promet, pešačenje, kolesarjenje, skupno rabo prevoznih sredstev (npr. car-sharing) in rabo alternativnih goriv v prometu, kot so elektrika, biogoriva, vodik ... Pomembno vlogo pri trajnostni mobilnosti bo z vidika vira energije imela elektrika.

"Zato že ves čas opozarjamo na potrebne spremembe in potrebo po razvojnem preoblikovanju poslovnega modela gospodarske javne službe (dejavnosti operaterja trga z elektriko), ki jo uporabniki financiramo skozi dajatev - omrežnino, še posebej pa v distribucijskem omrežju," so poudarili.

Vir zahtev po ojačitvi omrežja (vodnikov in razdelilno transformatorskih postaj) ni le v e-mobilnosti, temveč tudi v rastoči rabi toplotnih črpalk, ki jo na ministrstvu spodbujajo, pa tudi v vedno večjem deležu manjših, razpršenih in manj predvidljivih obnovljivih virov energije, ki jih je treba pripeljati v omrežje.

Elektrodistributerji morajo predvideti, katere naložbe so potrebne, da se zagotovi varna in zanesljiva oskrba z elektriko. Država namreč ne bo vlagala v gradnjo omrežij, je pa ministrstvo distribucijskim družbam in njihovemu upravljavcu SDH že predlagalo poenotenje poslovnih procesov in uporabljenih tehnologij ter v celoti podprlo vse pilotne/demonstracijske projekte na področju pametnih omrežij v povezavi s pametnimi skupnostmi.

Kot je ocenil Mervar, bi moralo resorno ministrstvo v celoti nadzirati poslovanje elektrodistributerjev, ne le Elesa, SODO in Borzena.

"Potem imamo še nespoštovanje relacij SODO - elektrodistributerji. In pa seveda, kdo naj bo nosilec in-house koncesij za izvajanje javne gospodarske službe za distribucijsko področje," je poudaril Mervar, za katerega je razrešitev te problematike osnova za uspešno tranzicijo distribucijskega elektro energetskega omrežja.

Ob tem je izpostavil, da se bodo morali elektrooperaterji spopasti s problemi in njihovim razreševanjem iz segmenta razpršenih virov, električne mobilnosti, projektov samooskrbe ...

Distribucijsko elektroenergetsko omrežje po njegovi oceni ni pripravljeno na hitro rast malih razpršenih proizvodnih virov in prehod na elektro mobilnost. "Kar pa ne pomeni, da tega ni možno izvesti ali da s tem zamujamo," je dodal.

Eles je skupaj s SODO - ta pa skupaj elektrodistributerji - dolžan razvijati omrežja in njihovo delovanje v smeri, da bo to sposobno zanesljivo delovati tudi v prihodnje. Izvršna in zakonodajna oblast pa sta dolžni vzpostaviti zakonske normative in urediti financiranje tranzicije elektroenergetskih omrežij, predvsem distribucijskega, preko povišanja tarif za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja.

Prehod na razpršene proizvodne vire, električno mobilnost, povečanje obsega toplotnih črpalk, uvajanje pametnih omrežij po njegovi oceni ne bo poceni. Mervar pričakuje povečanje končnih cen elektrike najmanj na dveh postavkah: povečanje prispevne stopnje za zagotavljanje finančnih sredstev za uvajanje razpršenih proizvodnih virov skupaj s hranilniki in povečanje tarif za uporabo distribucijskih omrežij zaradi vseh investicijskih izzivov prihodnosti.