četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Prihodnje leto se bo nekoliko upočasnila gospodarska rast Slovenije
Sloveniji se letos obeta nekaj več kot štiriodstotna gospodarska rast, ki se bo prihodnje leto po napovedih nekoliko upočasnila. Po mnenju različnih organizacij, ki ocenjujejo gibanje gospodarske rasti, bo ta v 2018, ko Slovenijo čakajo parlamentarne volitve, ostala široko zasnovana, zaustavile pa bi jo lahko predvsem nižje državne investicije.
Letošnja rast gospodarske aktivnosti bo po zadnji, jesenski napovedi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) precej presegla štiri odstotke in bo torej znatno višja od lanske, ko je dosegla 3,1 odstotka. Umar ključna razloga letošnje pospešitve rasti vidi v visoki rasti izvoza in vplivu dinamike državnih investicij, ki so se lani znatno znižale, letos pa se povečujejo.
Še bolj optimistični so v Gospodarski zbornici Slovenije. Glavni analitik pri Analitiki GZS Bojan Ivanc je pojasnil, da bo po njihovih ocenah rast bruto domačega proizvoda (BDP) letos znašala 4,6 odstotka, v prihodnjem letu pa bo nekoliko nižja, ustavila naj bi se pri 4,2 odstotka.
Najbolj optimistične napovedi za letošnje leto ima sicer Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki Sloveniji za 2017 napoveduje 4,9-odstotno rast, najmanj optimistični pa so v napovedih rasti gospodarske aktivnosti v Mednarodnem denarnem skladu, ki letos pričakuje štiriodstotno rast. Tudi za prihodnje leto je najvišja napoved OECD, ki predvideva 4,3-odstotno rast. Večina ostalih institucij pa ocenjuje, da se bo gospodarska rast upočasnila in dosegla med tri do štiri odstotke.
Aktualna gospodarska rast je sicer po Ivančevem mnenju zelo uravnotežena. Poleg potrošnje (ta se krepi že tri leta in pol) se krepijo tako izvoz kot investicije (od zadnjega četrtletja 2016 naprej) ter potrošnja države (zadnje dve leti in pol).
Za naslednje leto Umar pričakuje, da se bo široko osnovana gospodarska rast nadaljevala in se gibala okoli štirih odstotkov. "Tudi v 2018 bo rast izvoza ostala visoka, ko pričakujemo podobno rast tujega povpraševanja kot letos in tudi nadaljnje izboljševanje izvozne učinkovitosti. Pomemben dejavnik rasti bo ostala domača potrošnja," so navedli.
Trošenje gospodinjstev bo namreč še naprej spodbujeno z rastjo razpoložljivega dohodka ob ugodnih razmerah na trgu dela. Na Umarju napovedujejo tudi nadaljnjo rast investicij in skromno rast državne potrošnje.
Ivanc ob tem opozarja na pomemben dogodek, ki bi lahko vplival na gospodarsko rast v prihodnjem letu. "Naslednje leto nas čakajo državnozborske volitve, zato lahko nekaj dodatnih procikličnih ukrepov še dodatno spodbudi domačo potrošnjo," je poudaril.
Se slovensko gospodarstvo pregreva?
Po njegovem mnenju sicer nekateri podatki potrjujejo, da se gospodarstvo pregreva, spet drugi, da se ne. Cene nepremičnin se v Ljubljani in na Obali hitro povečujejo, vendar še niso na rekordnih ravneh. Kot izpostavljajo na Banki Slovenije, v nasprotju z gibanjem cen potrošniških dobrin cene na trgu stanovanjskih nepremičnin hitro rastejo, saj povpraševanje, ki ga delno finančno podpirajo tudi banke, opazno prehiteva ponudbo.
Za uresničitev zadnje, jesenske napovedi Umarja so tveganja iz mednarodnega okolja pretežno pozitivna, saj bi bila rast ob nadaljnjem izboljšanju razpoloženja lahko še višja od predpostavljene. Tveganja v domačem okolju so povezana predvsem z dinamiko zasebnih investicij, ki bi lahko bile ob pospešitvi bančnega kreditiranja še višje.
Nasprotno pa bi lahko bile investicije države lahko nižje od predvidenih, predvsem v primeru nižjega črpanja evropskih sredstev. "V daljšem obdobju pa je največja negotovost povezana z načinom soočanja z demografskimi spremembami, od katerega bo odvisna tudi dinamika gospodarske rasti in učinki na blaginjo prebivalcev," so opozorili na Umarju.
"Zgodovina je pokazala, da je napovedovanje nehvaležno oziroma precej netočno. Med notranjimi tveganji izrazitega ni, saj predvolilni čas povečuje iniciativo države, da spodbuja domačo potrošnjo in optimizem," pa je izpostavil Ivanc. Banke so dobro kapitalizirane, družbe razpolagajo z veliko lastne likvidnosti, kar pomeni, da obstaja pomemben potencial za investicije
Gospodinjstva povečujejo prejemke ter imajo pri bankah rekordno likvidnost. Zunanja tveganja so tokrat precej bolj izrazita, pri čemer izstopajo rekordno visoke vrednosti tečajev delnic, novi špekulativni baloni kot so kriptovalute, rekordne cene nepremičnin v večjih evropskih mestih.
Zmanjšana likvidnost v bančnem sistemu in dvig obrestne mere Evropske centralne banke lahko precej znižata slovenske izvozne obete, je opozoril Ivanc. Pri geopolitiki pa je potencialnih kriznih žarišč kar veliko ter lahko ponovno postanejo aktualne.