Združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel

Združeni narodi so na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. S tem se zaključuje več kot triletni trud, ki pa je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije in glavnega pobudnika Boštjana Noča le prva etapa. Dan je namenjen predvsem zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka.

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane.

Vse se je pred več kot tremi leti začelo kot ideja predsednika čebelarske zveze Noča, ki se je sprva zdela smela, a skoraj nemogoča. Slovenija si je od leta 2014 tudi uradno prizadevala za razglasitev svetovnega dne čebel.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.

20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v svojem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.

Študije Združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Razglasitev svetovnega dneva čebel bo slovenska delegacija na čelu s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom obeležila v New Yorku s slovesnim sprejemom v stavbi Združenih narodov za diplomate držav članic ZN, medije in Slovence v ZDA. Na svetovni dan čebel pa opozarja tudi z razstavo interaktivnega paviljona Čebelji svet, ki je v stavbi ZN na ogled do petka.

Obeležitev prvega svetovnega dne čebel bo prihodnje leto 20. maja sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega srečanja na temo, kako pomagati čebelam.

Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan čebel pa nastaja tudi program odličnosti v čebelarstvu, stekle pa so tudi že priprave za ustanovitev slovenske čebelarske akademije.

Z medeno penino nazdravljajo tudi na Čebelarski zvezi Slovenije

Razglasitev svetovnega dneva čebel so pozorno spremljali tudi na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer so novici nazdravili z medeno penino, je povedal podpredsednik zveze Marko Alauf. Ne bo pa danes velikega praznovanja, saj so aktivnosti že usmerjene naprej na pripravo obeleževanja prvega svetovnega dne čebel 20. maja.

Alauf je povedal, da so navdušeni in da za slovensko delegacijo, na čelu s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom in predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem, ki se mudi v New Yorku, pripravljajo poseben sprejem. Prihodnji teden pa čebelarje sprejme tudi predsednik republike Borut Pahor.

Aktivnosti zveze so usmerjene predvsem v to, da svet prepozna slovenske čebelarje, kranjsko sivko in seveda pomen opraševalcev. Pripravili bodo številne dogodke, preko katerih bodo opozarjali tako na pomen čebel in drugih opraševalcev za cel svet kot tudi na varovanje okolja in pomen prehrane.

"Čebelarji znamo delati prostovoljno in z navdušenjem, tega tudi pri pripravah na obeleževanje prvega dne čebel ne bo manjkalo," je še dejal Alauf.

Praznovanje prvega svetovnega dneva čebel bo na Breznici

Razglasitve svetovnega dneva čebel so se posebej razveselili v žirovniški občini, kjer to vidijo kot priložnost za razvoj turizma. Na Breznici, kjer se je rodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša, so obnovili njegov čebelnjak, prihodnje leto bodo zgradili še čebeljega park. Tudi prvi svetovni dan čebel bodo praznovali na Breznici.

Ker je Breznica rojstni kraj Janše, katerega rojstni dan je bil izbran za svetovni dan čebel, je logično, da bo prva praznovanje tega dne potekala 20. maja 2018 prav na Breznici. Pokroviteljstvo nad dogodkom, na katerega so se že začeli pripravljati, je prevzel predsednik republike Borut Pahor. Priprave potekajo v sodelovanju z državnimi organi, ki naj bi nosili tudi glavni del stroškov, pojasnjuje žirovniški župan Leopold Pogačar.

Gre za dogodek, ki bo za majhno žirovniško občino, zelo velik. Pričakujejo kar od 4000 do 5000 ljudi, od tega kar nekaj visokih delegacij. En del prireditve bo predstavljala slovesnost, drugi del pa srečanje slovenskih čebelarjev in mednarodna konferenca čebelarjev. Med drugim bodo organizirali tudi kratke izlete in čebelji sejem. Pred prireditvijo na Breznici bo na Brdu pri Kranju tudi ministrska konferenca kmetijskih ministrov EU.

"Predlog Čebelarska zveze Slovenije za svetovni dan čebel, naj je spodbudil, da smo začeli razmišljati o tem, da to lahko izkoristimo kot priložnost za razvoj čebelarskega turizma," je dejal Pogačar in dodal, da denimo dejstva, da je v žirovniški občini tudi rojstni kraj pesnika Franceta Prešerna ne znajo zadosti izkoristiti.

V okviru razvoja čebelarskega turizma so na občini začrtali ureditev čebeljega parka na Breznici. Projekt bi moral biti do pomladi prihodnje leto oziroma do prve obeležitve svetovnega dneva čebel že končan, a so se postopki odobritve nepovratnih sredstev zavlekli. Odločbo o pridobitvi 300.000 evrov za 700.000 evrov vreden projekt na občini pričakujejo šele aprila prihodnje leto.

Spremljajoči objekt parka bo tako predvidoma zgrajen v drugi polovici prihodnjega leta. Takrat bodo zasadili tudi park medovitih rastlin. V objektu bodo predstavili Janševo delo, vzpostavili pokuševalnico medenih pijač in trgovino ter na interaktiven način prikazali čebelarsko dejavnost. Pripravili bodo učni čebelnjak ter prikazali, kako čebele živijo in kako čebelar ravna z njimi.

Tako žirovniška občina v sodelovanju s sosednjimi občinami razvija turistične čebelarske produkte. Radovljiški čebelarski muzej, leški čebelarski center in žirovniški čebelji park bodo predstavljali zaključeno čebelarsko zgodbo, zanimivo tudi za turiste, ki denimo prenočujejo na Bledu. "Čebele ne povezujejo le sveta, temveč tudi zgornjo Gorenjsko," je prepričan Pogačar.

Že letos so obnovili Janšev čebelnjak na Breznici. Polovico sredstev za 30.000 evrov vredno investicijo je zagotovilo ministrstvo za kulturo, ostalo pa občina. Celostna obnova je obsegala zamenjavo dotrajanih delov in restavriranje panjskih končnic. Leseno streho je zamenjala prvotna slamnata, v notranjosti pa so bila izdelana naravna, zbita glinena tla. Z obnovo so vzpostavili pristno podobo spominskega čebelnjaka na avtentični lokaciji, kjer je nekoč čebelaril Janša.