Levica za omejitev plač v državnih in občinskih podjetjih

Levica je danes predstavila predlog spremembe zakona, s katero bi plače poslovodstev državnih in občinskih podjetij omejili na petkratnik najnižje plače v družbi. Nekateri predsedniki uprav v enem letu zaslužijo toliko kot delavec z minimalno plačo v 20 letih, so opozorili ob tem.

V času finančne krize sprejet t. i. Lahovnikov zakon, ki je plače menedžerjev v državnih in javnih podjetjih omejil na šestkratnik povprečne plače v podjetju, ne deluje. "Plače so si menedžerji zvišali z računovodskimi triki, na najnižje plače pa zakon učinka ni imel. Danes so plače direktorjev in članov uprav še vedno do petnajstkrat višje od najnižjih plač zaposlenih," so poudarili v Levici v sporočilu za javnost. Zato predlagajo, da se višina plač poslovodstev državnih in občinskih podjetji omeji na petkratnik najnižje plače v podjetju.

Mesečne plače predsednikov uprav podjetji v večinski državni lasti se gibljejo med 10.000 in 15.000 evrov, kar je 18-kratnik bruto minimalne ali devetkratnik bruto povprečne plače v Sloveniji. Menedžerji lahko v enem letu zaslužijo toliko kot delavci v 20 letih, so poudarili.

"Tako velikega razkoraka v prejemkih zaposlenih v posameznem podjetju ni mogoče zagovarjati niti s stališča večje produktivnosti, niti s stališča večje odgovornosti vodilnih kadrov. Še težje pa je ta razkorak opravičiti z vidika družbene pravičnosti in v luči dejstva, da plače številnih zaposlenih komaj zadoščajo za dostojno življenje," je bil kritičen poslanec Levice Matej T. Vatovec.

Absurdno je, da so plače menedžerjev tudi skoraj trikrat večje od plač ministrov, premierja in predsednika države, poudarjajo v Levici. V ljubljanski mestni občini ob tem povprečna mesečna bruto plača direktorja javnega podjetja Energetika dosega 9133 evrov, plača direktorice Javnega holdinga Ljubljana 8812 evrov, medtem ko župan prejema 4155 evrov bruto mesečne plače.

Velika kriza iz leta 2008 je dokaz, da visoke plače in nagrade za najboljše menedžerje ne prinašajo boljšega poslovanja podjetij, so še dodali. Tistih, ki upravljajo podjetja, ne sme voditi kratkoročni zasebni interes po višji plači in nagradah, ampak dolgoročni razvoj družbe in kvaliteta delovnih mest, so prepričani.