Janko Veber zapustil poslansko skupino SD; Han razume njegov odhod

V SD obžalujejo izstop njihovega podpredsednika Janka Vebra iz poslanske skupine. Napovedujejo, da se bodo tako na ravni poslanske skupine kot vodstva stranke o tem pogovorili, Vebru pa želijo vse dobro pri nadaljnji poti. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejal, da osebno obžaluje, a razume Vebrov izstop iz njihovih vrst.

Podpredsednik SD Veber je vodjo poslanske skupine SD obvestil, da z današnjim dnem izstopa iz poslanske skupine in bo deloval kot samostojni poslanec. Ocenjuje namreč, da bo lahko tako lažje upravičil zaupanje volivcev, je povedal za STA. Sicer pa ni skrivnost, da so se Vebrova stališča in tudi glasovanja večkrat razhajala s stališči poslanske skupine.

Han je Vebru, s katerim sta dolgoletna prijatelja, v izjavi zaželel vse dobro na nadaljnji politični poti, verjame tudi, da se bodo njihove socialdemokratske vrednote še kdaj srečale.

Povedal je, da se bodo z Vebrom pred novim letom še pogovorili.

Tudi glavni tajnik stranke Dejan Levanič pričakuje, da se bodo o Vebrovem delovanju v stranki pogovorili. Veber, ki je podpredsednik SD, namreč za zdaj ostaja v stranki.

Levanič je ob tem pojasnil, da jih Veber o svojem izstopu iz poslanske skupine formalno ni obvestil, prav tako z njim še ni seznanjen predsednik stranke Dejan Židan, ki je trenutno na poti v ZDA. Tudi Levanič je Vebru zaželel vse dobro na njegovi poti.

Veber sicer vodi društvo Sloga in v zadnjem času je bilo že več ugibanj o njegovi morebitni nameri za ustanovitev nove stranke. Sam pa je danes že dejal, da pričakuje, da bodo o njegovi odločitvi razpravljali organi stranke.

Vebrovo odstopno izjavo v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Po današnjem zasedanju državnega zbora sem Matjaža Hana, vodjo poslanske skupine SD v Državnem zboru RS, obvestil, da izstopam iz poslanske skupine SD. Današnje plenarno zasedanje zaključuje delo državnega zbora v tem koledarskem letu, zato sem izbral ta simbolni termin. Tudi v prihodnje bom vestno in odgovorno opravljal svoje delo, saj zastopam stališče, da moramo biti poslanci in poslanke predstavniki vseh volivk in volivcev, ne pa ujetniki odločanja v vrhovih političnih strank.

Pred koncem vsakega leta delamo obračun vsega, kar se je zgodilo v 12 mesecih, in menim, da je to čas za oceno, da bom lahko zaupanje volivk in volivcev, ki so mi ga izkazali na prejšnjih parlamentarnih volitvah, najbolje upravičeval kot samostojni poslanec. V zadnjih mesecih se prepogosto nisem mogel več poenotiti z večinskimi odločitvami poslanske skupine, ki sem ji do danes pripadal. Poleg tega pa me je odnos odločevalcev do nekaterih področij družbenega življenja prepričal, da moram še bolj odločno uveljaviti svoja načela in zaveze, ki sem jih dal  volivcem in volivkam.

Najpomembnejše področje, ki se mu posvečam že vse poslanske mandate, je odnos do lastnine. Na dveh področjih. Prvo zajema odpravo družbene neenakosti z odnosom do družbene lastnine. Drugo pa nacionalni odnos do lastnine proizvodnih in drugih potencialov, ki opazno in neopazno polzijo v lastniške kremplje plenilcev različnih formatov in pisanega porekla. Do tega bistvenega in nenadomestljivega nacionalnega bogastva je odnos v sedanjem sklicu slovenskega parlamenta preveč pasiven in preveč brezbrižen. Samostojnost Slovenije lahko ubranimo samo z ustreznimi materialnimi osnovami in z umnim gospodarjenjem potencialov. V ta segment pa ne sodita razprodaja in druge omejitve upravljanja s premoženjem. Zato se mi v preostanku mandata zdi vredno opozarjati na ta področja brez špekulacij in z visoko odgovornostjo.