Trumpova strategija nacionalne varnosti pričakovano postavlja Ameriko na prvo mesto

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v palači Ronalda Reagana v Washingtonu predstavil svojo strategijo nacionalne varnosti, ki v skladu s predvolilnimi obljubami in izjavami v zadnjem letu postavlja ZDA na prvo mesto. Strategija ima štiri glavne teme z zaščito domovine, ameriškega ljudstva in načina življenja na prvem mestu.

"Prva dolžnost naše vlade je služenje interesom naših državljanov, zagotavljanje njihove varnosti, ohranjanje pravic in obramba vrednot," se glasi uvod v strategijo. Štiri glavne teme strategije so zaščita domovine, promocija ameriške blaginje, ohranjanje miru skozi moč in širitev ameriškega vpliva po svetu. S tem želi Trump povrniti spoštovanje sveta do ZDA in povečati samozavest doma.

Ameriški predsedniki morajo po zakonu predstaviti strategijo nacionalne varnosti, da ljudstvu in svetu pojasnijo, kako nameravajo skrbeti zanjo oziroma kakšne bodo prioritete.

Trump vidi svet kot prizorišče nenehnega tekmovanja med državami, ki se borijo za primat. ZDA se morajo v tem svetu braniti tako pred sovražniki kot tudi pred zavezniki. ZDA se bodo postavile zase in za svoje interese, četudi bo to pomenilo enostransko ukrepanje ali zavračanje zaveznikov. V interakciji s svetom sta najpomembnejša varnost domovine in njena gospodarska korist.

Bela hiša strategijo predstavlja kot "načelni realizem", kar pomeni priznanje osrednje vloge moči v mednarodni politiki, potrditev tega, da so trdne in suverene države najboljše upanje za miren svet in jasno definicijo nacionalnega interesa. Načelen pa je ta realizem zato, ker temelji na napredovanju ameriških načel, ki širijo mir in blaginjo po svetu.

Strategija kot ključne izzive ameriškemu prostoru v svetu navaja "revizionistične sile" kot sta Kitajska in Rusija, ki uporabljata tehnologijo, propagando in prisilo za preoblikovanje sveta v nasprotju z ameriškimi interesi in vrednotami.

Grožnja so tudi regionalni diktatorji, ki širijo teror, ogrožajo sosede in si prizadevajo dobiti orožje za množično uničevanje. Tretja grožnja pa so "teroristi džihadisti", ki podžigajo sovraštvo, da izzovejo nasilje nad nedolžnimi v imenu zlobne ideologije ter mednarodne kriminalne organizacije, ki vnašajo mamila in nasilje v ameriške skupnosti.

Trump bo domovino zaščitil z večjim nadzorom meje, reformo imigracijskega sistema, napadi na teroriste, še preden pridejo v ZDA, zaščito infrastrukture in protiraketno obrambo.

Ameriško blaginjo bo promoviral z davčnimi olajšavami, svobodno in pošteno mednarodno trgovino, zaščito inovacij in intelektualne lastnine ter energetsko prevlado.

Mir bo ohranjal s pomočjo povečanih vlaganj v ameriško vojsko, uporabo diplomacije, informacij, vojske in ekonomije za zaščito ameriških interesov, krepitvijo zmogljivosti v vesolju in računalništvu, pritiskom na zaveznike, da prispevajo več in zagotovitvijo, da ravnotežje moči v ključnih svetovnih regijah ostane na strani ZDA.

Ameriški vpliv bo širil z diplomacijo in razvojno pomočjo, vzpostavljanjem partnerstev z enako mislečimi državami, promocijo vladavine prava in pravic posameznika, iz česar izhaja promocija trdne, stabilne ter cvetoče suverene države. Politika "najprej Amerika" po Trumpovih zagotovilih slavi ameriški vpliv kot pozitivno silo, ki lahko ustvari pogoje za mir, blaginjo in razvoj uspešnih družb.

Trump s tem ne odstopa od bistva zunanjepolitičnih strategij predhodnikov, razlika je le v tem, da je pripravljen biti bolj brezobziren, kar je dokazal z odstopom od pariškega podnebnega sporazuma, kritikami zaveznikov v Natu, enostransko razglasitvijo Jeruzalema za glavno mesto Izraela, odstopanjem od iranskega jedrskega sporazuma in odstopom od prostotrgovinskega sporazuma na območju Tihega oceana.

V svojem govoru ni pozabil kritizirati predhodnikov in pohvaliti modrost lastne politike, ki za razliko od dosedanjih jasno pove, kaj je najbolj pomembno. "Naši voditelji so gradili države v tujini, zanemarili pa so domovino," je dejal in izpostavil trdno ekonomijo v času svojega prvega leta na položaju ter obljubil, da bo samo še bolje.

Trumpova strategija nacionalne varnosti razglaša Rusijo in Kitajsko za strateška konkurenta, ki želita ravnotežje globalne moči spremeniti v svojo korist. Kitajci gradijo otoke v Južnokitajskem morju, Rusi so anektirali Krim in obojemu nasprotuje tudi Trumpova Amerika.

Trump glede Rusije ni omenil njenega vpletanja v lanskoletne volitve, ki jih vsi drugi v Washingtonu razumejo kot poskus rušenja demokratičnih ustanov države, vendar Newyorčan ne želi z ničemer zasenčiti svoje velike zmage proti demokratki Hillary Clinton.

Predsednik Barack Obama je v ospredje svoje strategije nacionalne varnosti postavil grožnjo podnebnih sprememb. Pod Trumpom podnebne spremembe več niso grožnja, ki bi ogrožala nacionalno varnost.

Na vrhu groženj je Severna Koreja s svojim raketnim in jedrskim programom, pri čemer se Rusija in Kitajska iz strateškega konkurenta prelevita v strateški partnerici.

Gospodarska varnost je nacionalna varnost in to varnost je potrebno utrditi z vojaško močjo. Zavezništva so koristna, če so koristna za ZDA. Trumpa zanima le pošteno in recipročno zavezništvo z državami Nata, kar pomeni to, da povečajo izdatke za obrambo in prevzamejo nase večje breme uresničevanja ameriškega nacionalnega interesa.

Trump je Jeruzalem razglasil za prestolnico Izraela, s čimer je po mnenju Palestincev izgubil vlogo nepristranskega posrednika na poti do miru. Trumpova strategija nacionalne varnosti pravi, da spopad med Izraelom in Palestinci ni več glavna ovira miru in blaginji na Bližnjem vzhodu, ampak so to grožnje radikalnih islamskih teroristov skupaj z Iranom, pri čemer naj bi vse več arabskih držav videlo in uresničevalo skupne interese z Izraelom.