V Mariboru znova začeli sojenje za sodelovanje pri trojnem umoru v Srbiji

Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes vnovič začelo sojenje Alexandru Žlendru, obtoženemu napeljevanja k trojnemu umoru pred 23 leti v Beogradu. Omenjeno sodišče je pred letom dni Žlendra že oprostilo obtožb, a je tamkajšnje višje sodišče sodbo sodnice Tanje Rot razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvi stopnji.

Rotova je na prvem sojenju prisluhnila obrambi, da ne obstajajo trdni dokazi za njegovo pomoč pri krutem zločinu, zato mu je kljub zahtevi za 19 let zapora s strani tožilstva izrekla oprostilno sodbo. Zdaj je zadevo prevzela sodnica Andreja Lukeš, obtoženi pa je na predobravnavnem naroku septembra znova zavrnil možnost priznanja krivde v zameno za 18 let zaporne kazni.

Današnja prva obravnava se je zaključila s prepirom med sodnico in obdolženim, ki je po vsega pol ure razburjen zapustil sodno dvorano z besedami, da ne priznava tega sodišča. Zagovarjati se ni nameraval, saj da je vse povedal že na prejšnjem sojenju, ko je sodnica prebrala njegove izpovedbe iz preteklosti, pa se je razjezil, da to ni vse, kar je povedal in odšel s sojenja.

Sodnica Lukeševa je njegovi obrambi, ki jo tokrat zastopa Tanja Kompara, jasno povedala, da takšnega obnašanja v prihodnje ne bo dovolila. Za naslednjo sredo je razpisana nova obravnava in če Žlendra na njo ne bo, bo odredila prisilno privedbo in razmislila celo o možnosti pripora.

Obtožnica Žlendra sicer bremeni, da naj bi 9. oktobra 1993 sodeloval pri zločinu, v katerem so pod streli Radovana Joksića v Beogradu padli lastnik enega od butikov Nebojša Salatić, njegova partnerica Slavica Kovačević in njun mladoletni nečak. Prav Joksić, ki v Srbiji prestaja 40-letno zaporno kazen, ga je najbolj obremenil, ko je preko videokonference povedal, da naj bi mu takrat 21-letni Žlender celo ukazal uboj trojice z besedami, da "mrtva usta ne govorijo".

Medtem ko je tožilec Darko Simonič menil, da je pričanje Joksića nedvomno potrdilo Žlendrovo sodelovanje pri zločinu, je prejšnji Žlendrov odvetnik Aleksander Tušek izpodbijal verodostojnost edine priče, ki je obremenila njegovega klienta. Temu je na prejšnjem sojenju prisluhnila tudi sodnica, ki je menila, da je nedvomno dejstvo, da je Žlender bil prisoten na kraju zločina, vendar ni dovolj dokazov, da je pri njem tudi sodeloval.

Da je Žlender zgolj žrtev zarote, so na sojenju skušali dokazati tudi njegovi svojci, saj da je zelo miroljuben človek, ki niti mravlje ne bi pohodil. Prav zaradi tega, ker ni maral orožja, naj bi tistega leta že spomladi dezertiral iz služenja vojaškega roka v Nišu in pobegnil v Maribor, od koder je sicer prihajal njegov oče.

Žlender, ki je že lani predčasno zapustil sodno dvorano še pred razglasitvijo sodbe, je bil vse do leta 2011 nedosegljiv srbskim pravosodnim organom. Ko so ga policisti vendarle našli v Sloveniji, ga ta zaradi slovenskega državljanstva ni izročila Srbiji, zato je slednja na pobudo mariborskega tožilstva kazenski pregon odstopila Sloveniji.