Prostovoljstvo po mnenju predsednice Slovenske filantropije most med ljudmi in skupnostjo

Ministrstvo za javno upravo se zaveda pomena mentorstva za prostovoljce, ki je ključno za razvoj dejavnosti, je na kongresu prostovoljstva danes dejala državna sekretarka na ministrstvu Ksenija Klampfer. Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos pa je prostovoljstvo predstavila kot most med ljudmi in skupnostjo.

Državna sekretarka Klampferlova je spomnila na predlog strategije razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, ki je v zaključnem delu javne razprave. Predlog med strateške usmeritve uvršča tudi razvoj kakovostnega prostovoljstva v vseh segmentih družbe.

Med pomembnimi ukrepi je po njenih besedah spodbujanje mentorstva. "Dober mentor, ki nudi prostovoljcu tudi moralno podporo, je predpogoj," je opozorila na kongresu, na katerem so se osredotočili prav na mentorsko podporo prostovoljcem. Slovenska filantropija kot organizatorka kongresa namreč opozarja, da prostovoljske organizacije ne morejo povsod zagotoviti kakovostnega mentorstva prostovoljcem.

Medtem ko je bilo prostovoljstvo pred začetkom 90. let 20. stoletja razumljeno kot stvar srca, je v 90. letih 20. stoletja postalo še stvar ekonomije, danes pa je tudi politično gibanje, je povedala Mikuš Kosova. Pogreša razmišljanje o tem, kaj prostovoljstvo pomeni za družbo kot celoto. Po njeni oceni je prostovoljsko delo tudi podcenjeno, ker njegove širše razsežnosti ostajajo spregledane.

V sodobnem času so po njenih besedah med drugim zaradi višjih standardov, ki jim želimo slediti, in zaradi razpada socialnih mrež velike potrebe po človeških virih. Svoj interes v prostovoljstvu pa imajo tudi v svetu kapitala, saj prostovoljstvo motivira in povezuje zaposlene, je poudarila.

Prostovoljsko delo po njenem opozorilu zvišuje kakovost življenja tako za posameznika kot za skupnost. Poleg tega širi solidarnost, ki so jo neoliberalni pristopi oklestili, je dejala.

Pri delovanju prostovoljskih organizacij je po njenih navedbah opaziti jasen premik od karitativne dejavnosti k javnemu delovanju. "Če prostovoljci sporočijo, da v revščini živi vse več ljudi, želijo povedati, da v družbi nekaj ni v redu," je opozorila.

Prostovoljci zaradi dela na terenu po njenih besedah vidijo dogajanje v praksi in protestirajo proti nepravilnostim, ki jih opazijo. Tako je bilo denimo v primeru begunskega vala, je spomnila.

Kongres je potekal ob današnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 1985. Namenjen je predvsem promociji prostovoljnega dela.