Pred 50 leti izvedli prvo uspešno presaditev srca

Južnoafriški srčni kirurg Christiaan Barnard je pred pol stoletja izvedel prvo uspešno presaditev srca. Pacient je sicer 18 dni kasneje umrl zaradi pljučnice, a je dosežek južnoafriške ekipe pomenil nov mejnik v medicinski znanosti. Poseg danes podaljša življenje številnim, ki bi bili sicer obsojeni na zgodnejšo smrt.

Christiaan Barnard je kot kot kirurg v bolnišnici Groote Schuur v Cape Townu vodil 31-člansko zdravstveno ekipo, ki je 3. decembra 1967 izvedla prvo uspešno presaditev človeškega srca. Pacient je bil 54-letni Louis Washkansky, ki mu je odpovedovalo srce in je umiral.

V peturnem posegu je prejel srce 25-letne darovalke Denise Darvall, ki je umrla v prometni nesreči. Po operaciji se je ponovno ovedel, preživel tudi nekaj časa s soprogo in se pogovoril z novinarji. Čez 18 dni je umrl zaradi pljučnice, ki je bila posledica zmanjšanja odpornosti imunskega sistema zaradi zdravil proti zavrnitvi organa.

Barnard je 2. januarja 1968 izvedel še eno presaditev srca, tokrat na Philipu Bleibergu, ki je po posegu živel še 19 mesecev. Vmes je tudi zapustil bolnišnico in odšel domov, navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Presaditev srca je bil tedaj etično precej kontroverzen postopek. Medtem ko so predvsem v znanstveni srednji pozdravili izjemen dosežek, so se mnogi spraševali, ali imajo kirurgi "pravico, da se igrajo boga". Bolnišnica je zaradi Barnardovega posega prejela tudi precej kritičnih pisem.

Tedaj srce namreč ni bilo zgolj organ, ampak simbol nečesa globljega, za mnoge simbol življenja. Poleg tega tedaj tudi ni bilo še pravnih opredelitev, kaj je "možganska smrt", zato je bil odvzem še utripajočega srca, da bi ga dali drugemu človeku, tudi za kirurge precej etično vprašljivo dejanje.

Tudi v primeru prve presaditve srca je Barnard počakal nekaj minut, da so lahko darovalko razglasili za mrtvo, nato pa so njeno srce hitro odnesli v dvorano, kjer je nanj čakal Washkansky. Kirurgi so nato čakali, ali bo srce začelo ponovno delovati. "Srce je bilo paralizirano, brez znakov življenja. Čakali smo - zdelo se nam je kot več ur - dokler se počasi ni začelo sproščati. Nato je oživelo kot strela," je tedaj dogodke opisal Barnard.

"Najprej je prišlo do nenadnega krčenja arterije, nato so poslušno sledili ventrikli. Počasi je začelo delovati v čudovitem ritmu življenja," je dodal tedaj 45-letni južnoafriški kirurg, ki je umrl leta 2001.

Operacijo bi lahko izvedli že nekaj tednov prej, a je bil Washkansky, po rodu iz Litve, za novo srce prikrajšan zaradi južnoafriškega apartheida. Ker je bil donator temnopolt, srca niso uporabili. "Nismo želeli, da bi nam kdo očital, da smo srce črnca dali v belega pacienta," se danes spominja glavna sestra pri operaciji Dene Friedmann.

Tedanja Južnoafriška republika je dosežek zdravniške ekipe v Cape Townu spretno izkoristila za promocijo države. Še posebej, ker je bilo splošno pričakovanje, da bo prva tovrstna operacija uspešno izvedena v ZDA.

Washkansky je bil namreč tehnično gledano drugi človek, na katerem so opravili presaditev srca. Ameriški kirurg James Hardy je leta 1964 pacientu Boydu Rushu presadil srce šimpanza, a je pacient po presaditvi živel le kako uro in ni prišel k zavesti, še navaja spletna enciklopedija Wikipedia.

Danes presaditve srca ne polnijo več naslovnic časopisov, čeprav gre še vedno za zelo tvegan poseg. Letno jih je opravljenih okoli 3500, od tega okoli 200 samo v ZDA, navaja AFP. Okoli 88 odstotkov pacientov preživi leto dni po operaciji, okoli 75 odstotkov jih preživi pet let, 56 odstotkov pa deset let, kažejo podatki ameriškega instituta za srce, pljuča in kri (NHLBI).

Velike uspehe na področju presaditve srca beleži tudi Slovenija. Prvo presaditev srca v Sloveniji je decembra 1990 izvedel slovenski kirurg Tone Gabrijelčič, a je bolnik kmalu umrl zaradi odpovedi presajenega organa. Gabrijelčič pa je potem 12. marca 1993 opravil tudi prvo uspešno presaditev srca. Bolnik je preživel skoraj devet let.

V zadnjih letih v Sloveniji izvedejo med 25 in 30 presaditev srca. Lani jih je bilo izvedenih 31. Slovenija se že nekaj let uvršča na prvo mesto na svetu po številu presaditev srca na milijon prebivalcev, kaže statistika zavoda Slovenija-transplant.

V Sloveniji je konec leta 2016 živelo 186 bolnikov s presajenim srcem, rezultati preživetja pa so primerljivi z rezultati iz mednarodnega referenčnega registra Mednarodnega združenja za transplantacijo srca in pljuč (ISHLT) oz. celo nad mednarodnim povprečjem. Glede na poročilo UKC Ljubljana je v Sloveniji v obdobju od 1990 do 2016 presaditev srca prvih 30 dni preživelo 95 odstotkov pacientov, leto dni 87 odstotkov pacientov, 80 odstotkov pa jih je preživelo pet let po operaciji.