Grabar-Kitarović: Sodba haaškega sodišča ni usmerjena proti Hrvaški niti hrvaškemu narodu v BiH

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes glede obsodbe šesterice Hrvatov iz BiH na haaškem sodišču poudarila, da ni šlo za sodbo proti Hrvaški niti hrvaškemu narodu v BiH. Napovedala je, da bo obiskala BiH ter da bo hrvaška stališča prihodnji mesec predstavila tudi v ZN. V saboru so se žrtev vojne v BiH spomnili z minuto molka.

Grabar-Kitarovićeva je dejala, da Hrvaška v BiH ni bila agresor, temveč je storila največ za obstoj celotne BiH. Spomnila je, da se je hrvaški narod v BiH prvi uprl velikosrbski agresiji. "Hrvaško ter Bosno in Hercegovino sta napadla Miloševićeva Srbija in t. i. JLA, Hrvaška ni napadla nikogar," je novinarjem dejala hrvaška predsednica.

Izpostavila je, da morajo imeti Hrvati dovolj moči, da priznajo, da so nekateri rojaki storili vojne zločine, za katere morajo odgovarjati. Obenem je dodala, da v Haagu niso kaznovali tistih, ki so storili zločine nad Hrvati.

Pozvala je vodstvo v BiH, naj storijo vse, da ne bo prišlo do zlorabe sredine sodbe, ki "naj bo konec enega in začetek drugega obdobja". Napovedala je, da bo kmalu obiskala BiH, hrvaški narod tam pa je pozvala, naj ostanejo mirni in dostojanstveni ter "naj se ne bojijo, ker je Hrvaška z njimi".

slobodan-parljak.jpg

Predsednica je sicer izrazila sožalje družini generala Slobodana Praljaka, ki je po potrditvi pravnomočne zaporne kazni na haaškem sodišču v sredo zaužil strup in umrl. Grabar-Kitarovićeva je ocenila, da je "rajši umrl, kot da bi živel kot obsojenec za zločine, za katere je trdno verjel, da jih ni storil". "Njegova poteza je zarezala v srce hrvaškega naroda. Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v bivši Jugoslaviji pa je pustila breme večnega dvoma, ali je uresničilo svojo nalogo," je dejala.

Meni, da haaško sodišče ni izpolnilo svoje zgodovinske vloge, ker "ni prepoznalo ali je zavedno zanemarjalo vlogo režima Slobodana Miloševića, ki je bil izhodišče za vse grozote vojne". Ocenila je, da je haaško sodišče pri iskanju ravnovesja odgovornosti sprejelo politične ocene namesto pravosodnih odločitev.

"Nihče drug, niti haaško sodišče ne bo pisalo naše zgodovine. Borili se bomo z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi za resnico in pravičnost. O tem bom naslednji teden govorila na sedežu ZN, ki je ustanovilo haaško sodišče," je še dejala.

Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković pa na začetku današnje seje sabora povedal, da so se vse poslanske skupine strinjale v oceni, da sredina odločitev prizivnega senata haaškega sodišča ne upošteva zgodovinske resnice, dejstev in dokazov.

Pravnomočna sodba šesterici Hrvatov iz BiH je nepravična in nesprejemljiva, samomor generala Slobodana Praljka na sodišču v Haagu pa je bil po Jandrokovićevem mnenju simboličen način, da pokaže na nepravičnost sodbe.

Jandroković je pozval poslance k minuti molka za vse žrtve vojnih spopadov v BiH in na Hrvaškem. V sejni sobi takrat sicer ni bilo poslancev levosredinske opozicije, ki ni soglašala z delom izjave, ki govori, da je sodba nesprejemljiva. Spomnili so na hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem.

Predsednik poslanske skupine SDP Arsen Bauk je kasneje pojasnil, da niso želeli biti alibi za zgrešeno politiko HDZ v BiH v 90. letih, a obenem nasprotujejo delu sodbe o skupnem zločinskem načrtu. Dodal je, da se pravnomočno obsojenemu vojnemu zločincu Praljaku nisi želeli pokloniti z minuto molka, a da spoštujejo vse žrtve vojne.

Hrvaški premier Andrej Plenković pa je na današnji seji hrvaške vlade ponovil, da je sredina sodba nepravična tudi do hrvaškega naroda v BiH in državnega vrha Hrvaške v 90. letih. Napovedal je, da bo Hrvaška v okviru pravnih možnosti poskusila zanikati dele haaške sodbe, ki se nanašajo na vpletenost nekdanjega hrvaškega državnega vrha v skupni zločinski načrt v BiH.