Slovenski žagarji opozarjajo na pomanjkanje lesa

Odkar so gozdovi v lasti države prešli pod okrilje družbe Slovenski državni gozdovi, se slovenski žagarji soočajo s pomanjkanjem hlodovine. Po novih pravilih, ki jih je julija sprejela vlada, je bila prodaja v novembru preusmerjena v glavnem na trgovce. Ti bodo lahko les prodali na trgih izven Slovenije, pravijo v združenju Sloles.

Družba Slovenski državni gozdovi s sedežem v Kočevju je začela delovati sredi lanskega leta, ko je postala edini ponudnik gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov.

V začetku letošnjega leta je v skladu s takratnimi pravili objavila razpis za dobavo lesa v količini 600.000 kubičnih metrov in člani združenja Sloles so februarja podpisali pogodbe za dobavo v tem letu, a so jim ga dobavili že v prvih šestih mesecih in v bistveno večjih količinah od dogovorjenih. Šlo je predvsem za les, okužen s podlubniki, so sporočili iz združenja, ki zastopa 46 odstotkov vseh žagarskih zmogljivosti v Sloveniji.

V juliju pa so se pravila prodaje lesa iz državnih gozdov spremenila. Člani združenja so se prijavili na javni poziv za prodajo 150.000 kubičnih metrov lesa, a očitno je nekaj kupcev, večinoma trgovcev, ponudilo nekoliko višje cene. To je bilo odločilno za podpis pogodb za dobave državnega lesa, ki se bo tako prodal večinoma posrednikom, člani združenja Sloles in drugi predelovalci pa so ostali brez dobav do januarja.

"Primarna predelovalna industrija je ostala brez dobav ravno v obdobju leta, ko je do lesa najtežje priti. Ostala je hkrati brez dobav certificiranega lesa, ki ga zasebni sektor sploh nima, določeni kupci izdelkov pa tega zahtevajo," so poudarili v združenju.

gozdar_hlod_les.jpg

Slovenski žagarji zato pričakujejo objavo razpisa za prodajo po dolgoročnih pogodbah in po enotni ceni. Na osnovi takšnih pogodb si bo slovenska primarna lesna industrija dolgoročno zagotovila del dobave lesa iz državnih gozdov in bo s tem tudi v primerljivem položaju na trgu kot tuja, so prepričani.

Ob tem opozarjajo, da mora biti hlodovina na voljo primarnim predelovalcem najpozneje do začetka februarja 2018, v nasprotnem primeru lahko pride tudi do izgubljanja delovnih mest v lesno predelovalni industriji.