četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Dejan Zavec: Do uspeha lahko pridemo le s sodelovanjem vseh
Dejan Zavec tudi po končani športni poti ostaja zvest boksu. Vsaj zaenkrat na vidiku ni njegovega naslednika, Ptujčan pa poudarja, da je talentov veliko, glavna težava Slovenije pa sta v tem trenutku slabo strokovno znanje in slabo sodelovanje vseh deležnikov.
Za večino amaterskih boksarjev bo prvi veliki cilj nastop na olimpijskih igrah v Tokiu 2020. Slovenija boksarskega nastopa na OI še ni doživela in tudi možnosti za Tokio so majhne. "Kjer je delo, je tudi rezultat in lahko se postavijo tudi taki cilji. A to je možno le s sodelovanjem vseh. Cilj nastopa na OI ni le cilj posameznika in majhne skupine, ampak tudi delo krovne organizacije, ki mora poskrbeti za vse pogoje. Sam sem se naučil, da so sanje dovoljene in sanjati ne bom nikoli nehal," v zvezi s tem pravi Zavec, ki občasno prireja boksarske gala večere.
Ob veliki želji, ki jo imajo slovenski boksarji, je bil na večjih mednarodnih prireditvah pri mlajši generaciji viden tehnični zaostanek. "Delamo na tem. Kaj nam bo uspelo, pa bo pokazal čas. Boks je eden najzahtevnejših športov na svetu, zato v enem letu ni moč narediti vrhunskega športnika. Potrebujemo vsaj pet ali šest let in najti moramo pravega delavca. Talentov imamo veliko, manj pa je delavcev. Tja in sem se kakšen pojavi, a ko vidijo zahteve in kompleksnost športa, številni obupajo. Svetovni trend je pač tak, da uspejo le tisti, ki naredijo tisto, kar drugi mislijo, da morajo narediti," stanje še opisuje doslej najboljši slovenski boksar vseh časov.
Ne glede na dejstvo, da je v Sloveniji na voljo prava poplava borilnih športov, Zavec ocenjuje, da je boksarska baza dovolj velika. "Mislim, da je zanimanja dovolj. Prvo je vprašanje kadra, za katerega pa mislim, da premalo vlaga v znanje. Prav na začetku je potrebno največ znanja, kar pri nas najbolj šepa. Ljudi je treba najprej pripraviti. Ring pride na vrsto šele, ko je znanje zadostno. Vsi vidimo, da znanja pogosto kronično primanjkuje in pod temi pogoji je težko priti do uspeha. Če na tem področju zamujaš čas v vrhunskem športu, ne moreš priti do rezultata."
Prav zato bo v Sloveniji treba spremeniti odnos znotraj stroke, še izpostavlja. "Če se dotaknemo resnice, pogosto ubijemo sanje. Svet dela šampione po določenem modelu, mi po drugem in upamo, da bomo s tem uspeli. A tako ne bo šlo. Moramo spremljati najuspešnejše, moramo jih posnemati, se družiti z njimi, jih poskušati preseči in šele takrat lahko pričakujemo uspeh in zmago. Le tako bo delo tudi poplačano. Imamo podhranjene možnosti, trudimo se, a mislim, da je tudi sistem naravnan napačno, saj podpira maso, zveza pa bi morala nagraditi perspektivne, z njimi podpisati pogodbo in začeti z delom. Lahko rečem, da je 10 treningov optimum za izid, pri nas pa se večina ukvarja s tremi, štirimi ali petimi treningi, kar je premalo. Ko uspeha ni, vrženo puško v koruzo in začnemo znova. Zveza bi morala na prvem mestu skrbeti za strokovnost in podpreti najboljše."
Najbolj perspektivni boksarji v Sloveniji so po Zavčem mnenju v tem trenutku Aljaž Venko, Andrej Bakovič, Gregor Škerjanec in Luka Mejač. "V treh ali štirih letih lahko pridemo do uspeha. Čaka nas veliko dela in s sodelovanjem doma, pa tudi z malo mednarodne pomoči, bi lahko našli formulo, da bi realno lahko bili mednarodno konkurenčni."
Vselej se odpira tudi vprašanje, ali najboljše usmeriti najprej v olimpijski amaterski boks, ali pa v profesionalnega. Zavec, tudi iz lastne izkušnje, ocenjuje, da je možnost za uspeh celo večja v profesionalnem boksu. "Sam v olimpijskem boksu nisem imel prihodnosti. Enako težko je priti do uspeha, a veliko lažje je z marketingom, če šteje vsaka zmaga, kot pa, če se uvrstiš samo v naslednji krog. Če imaš zadaj ekipo, si v profesionalnem boksu prej uspešen," še pravi Zavec in razkriva, da ima še vedno dobre povezave v Nemčiji, kjer je boksal pred leti in bi jih ob kvaliteti športnika lahko izkoristil tudi za novega slovenskega talenta.