Na Dunaju bo danes vrata za javnost odprl novi Beethovnov muzej

V avstrijski prestolnici bo danes za širšo javnost vrata odprl muzej, posvečen nemškemu skladatelju Ludwigu van Beethovnu. Muzej, ki deluje pod okriljem Muzeja Dunaja, ima prostore na Probusgasse 6 v dunajskem okrožju Döbling. Urejen je v eni od ducata hiš, v katerih je skladatelj prebival na Dunaju.

Kot je na novinarski konferenci v četrtek povedal direktor Muzeja Dunaja Matti Bunzi, gre za enega velikih projektov muzeja, ki so ga izpeljali v sodelovanju s številnimi partnerji, za vse pa je predstavljal velik izziv.

Dodal je, da sta skladateljevo življenje in delo nerazdružljivo povezana z mestom Dunaj, kamor je Beethoven prišel leta 1787, da bi študiral pri avstrijskem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu, a se je po samo dveh tednih vrnil v Bonn, saj je bila njegova mati na smrtni postelji. Čez pet let se je ponovno vrnil na Dunaj, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela in kjer je ostal do smrti.

"Novi muzej ponuja svojevrstno sintezo glasbe in osebnih predmetov glasbenega genija ter osvetljuje njegovo življenje in delo z vidika najnovejših znanstvenih odkritij," besede kustosinje muzeja Lize Noggler-Guertel povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

V muzeju je na 250 kvadratnih metrih razstavnih površin na ogled zbirka rokopisov, instrumentov in klavir, na katerega je Beethoven igral. Razstavljenih je tudi več skladateljevih poprsij, knjig, fotografij, kosov pohištva, umetniških slik, originalnih pisem, beležka, s pomočjo katere se je sporazumeval, potem ko je popolnoma oglušel, ter faksimile znamenitega Testamenta Heiligenstädter - pisma, ki ga je leta 1802 namenil svojima bratoma, ki pa ga ni nikoli odposlal. V njem je izrazil obup nad svojo vedno bolj napredujočo gluhoto.

"Beethoven je na Dunaju stanoval na več naslovih, na hišah so danes spominske plošče, šele 200 let po smrti pa dobiva muzej v hiši, v kateri se je leta 1802 umaknil v osamo, ko se je njegov sluh vedno bolj slabšal, pa tudi zaradi nesrečne ljubezni do 20 let mlajše učenke klavirja Giuliette Giuccardi, ki ji je posvetil Mesečevo sonato," pa je povedal kustos razstave William Kindermann.

Beethoven (1770-1827) se je rodil v Bonnu v glasbeni družini. Od leta 1782 je v Bonnu delal kot organist, čembalist in violinist. Od leta 1792 je na Dunaju študiral pri Josephu Haydnu, Johannu Georgu Albrechtsbergerju in Antoniu Salieriju.

Do leta 1800 je pisal predvsem za klavir, nato je sledilo obdobje simfonij. Imel je vedno večje težave s sluhom, leta 1818 je dokončno oglušel, a je kljub temu komponiral. Zadnjo, znamenito 9. simfonijo, je napisal že povsem gluh.

Poleg Wolfganga Amadeusa Mozarta in Josepha Haydna je eden najpomembnejših stebrov glasbenega klasicizma.