Kdo so bili najbolj krvoločno diktatorji sodobnega sveta; Tito »šele« na 13. mestu!

V 20. stoletju se je človeštvo skoraj uničilo, tudi po »zaslugi« številnih diktatorjev, ki so preko svojih totalitarističnih režimov ubili milijone političnih nasprotnikov. 

Nekateri izmed njih so se »osredotočili« le na nasprotnike znotraj svojih dežel, medtem ko so nekateri želeli zavladati celotnemu svetu. Objavljamo seznam petnajst najbolj krvoločnih diktatorjev novejše zgodovine.

Zloglasna trojica

Na prvih treh mestih našega seznama so trije najbolj zloglasni diktatorji, ki so pod krinko komunizma in nacionalnega socializma povzročili na desetine milijonov žrtev.

Največ žrtev je povzročil Mao Zedong, voditelj komunistične Kitajske med letoma 1949 in 1976, ko je v prizadevanju za vzpostavitev »velikega skoka naprej« ter »kulturne revolucije« povzročil za 60 milijonov žrtev med svojimi (so)državljani. Večino so predstavljali kmetje, kateri so bili žrtve nesmiselne gospodarske politike kot tudi družbeno-političnega preganjanja.

Sledi mu vodja Sovjetske zveze, Josip Visarijonovič Džugašvili, bolje znan kot Stalin, ki je nadaljeval delo svojega predhodnika Vladimirja Lenina kot generalni sekretar sovjetske komunistične partije. Povzročil je ukrajinsko lakoto, pobil na milijone bogatih kmetov, kot tudi člane lastne stranke in pripadnike sovjetske Rdeče armade. Pod njegovim režimom naj bi tako umrlo okoli 40 milijonov ljudi.

Njegov sodobnik ter nekaj časa tudi zaveznik, Adolf Hitler, je bil med letoma 1933 in 1945 na čelu Tretjega rajha. Judje, Romi, komunisti, Slovani, invalidi, ..., vse te družbene skupine so bile izpostavljene nasilju s strani nacistov. Neposredno je nacistični režim povzročil za okoli 30 milijonov žrtev, še več pa posredno zaradi druge svetovne vojne.

Čez milijon žrtev

Kralj Leopold II. Belgijski, ki je bil na čelu Belgije (1886-1908), je s kolonialnim režimom v Kongu povzročil okoli osem milijonov žrtev med domorodci.

Japonski premier Hideki Tojo, ki je vodil japonski imperij med leti druge svetovne vojne (1941-1945), je bil v času vojaške diktature odgovoren za pet milijonov žrtev med prebivalstvom okupiranih držav. 

Okoli dva milijona ljudi, pripadnikov narodnih manjšin v Turčiji (Armencev, Grkov in Asircev), je umrlo v letih 1915-1920, ko je Otomansko Turčijo vodil Ismail Enver Paša. 

V času vladavine komunističnega diktatorja Pol Pota v Kambodži (1975-79) je umrlo najmanj 1,7 milijona političnih nasprotnikov, predvsem pripadnikov urbanega prebivalstva.

Ustanovitelj komunistične Severne Koreje, Kim Il-sung, je v poskusu ustvarjanja popolne komunistične države med letoma 1948 in 1994 povzročil smrt okoli 1,5 milijona svojih (so)državljanov.

Najhujši afriški domorodni diktator, Mengistu Haile Mariam (1974-78), je prav tako poskušal preoblikovati rodno Etiopijo v komunistični raj, kar mu ni uspelo, kljub 1,5 milijona pobitih Eritrejcev in Etiopijcev.

V Nigeriji je bil v letih 1967-70 na čelu vojaške diktatore Jakubo Govon. Med državljansko vojno je umrlo okoli milijon ljudi.

Drugi »manjši« diktatorji

Tudi Jean Kambanda iz Ruande je leta 1994 v času državljanske vojne med dvem največjima etničnima skupinama v državi sprožil pokol okoli 800 tisoč Tutcijev. 

Sadam Husein je v skoraj 25. letih vladanja Iraku (1979-2003) preganjal številne družbene in etnične skupine – Šiite, Kurde, Kuvajtčane in politične nasprotnike: umrlo je okoli 600 tisoč ljudi.

Na trinajstemu mestu je jugoslovanski »doživljenski predsednik« in diktator Josip Broz Tito. V 35-letni vladavini (1945-80) je v Jugoslaviji umrlo okoli 570 tisoč političnih nasprotnikov komunističnega režima.

Indonezijski nacionalistični diktator Sukarno (1945-66) je pobil okoli pol milijona nasprotnikov, večinoma komunistov.

Vodja talibanov v Afganistanov, Mula Omar, je med letoma 1996 in 2001 vodil režim, ki je zaradi političnega in verskega preganjanja povzročil smrt 400 tisoč ljudi.