Prometna varnost v Sloveniji zadnja dva meseca boljša, a potrebnega bo še veliko dela

Varnost cestnega prometa se je letos poslabšala. Je pa spodbudno, da je število mrtvih v prometu v zadnjih dveh mesecih najnižje v zadnjih 20 letih, so izpostavili na agenciji za varnost prometa. Ob tem so dodali, da bo kljub temu napredku potrebnega še veliko dela. Med rešitvami vidijo tudi vzpostavitev avtocestne policije.

V letošnjem letu se je v Sloveniji stanje varnosti cestnega prometa poslabšalo za osem odstotkov, do 7. novembra je v prometnih nesrečah umrlo 117 ljudi, so v sporočilu za javnost navedli na agenciji.

Ob tem pa so navedli, da tudi varnost cestnega prometa v Evropski uniji letos stagnira, v državah, ki so bile lani najbolj uspešne na področju varnosti, pa se je celo poslabšala. Izpostavili so Malto in Švedsko, kjer se je prometna varnost letos poslabšala za 29 oziroma 13 odstotkov.

Letošnje leto po ugotovitvah agencije izstopa po slabši varnosti v cestnem prometu na avtocestah in hitrih cestah, kjer je umrlo kar 23 oseb. To je enkrat več smrtnih žrtev na avtocestah in hitrih cestah kot lani, so opozorili na agenciji. Letos se je povečalo tudi število umrlih pešcev, umrlo jih je namreč 20, kar je 43 odstotkov več kot lani. Ob tem so na agenciji dodali, da so bile letošnje nesreče, v katerih so bili udeleženi pešci, precej neobičajne, kar pet jih je umrlo na avtocestah.

In prav prometni varnosti na avtocestah bo po oceni agencije treba posvetiti večjo pozornost, skoraj celotno razliko v številu mrtvih v prometu lani in letos gre namreč pripisati prav nesrečam na avtocestah. "Ocenjujemo, da gre to pripisati večjemu številu osebnih voženj, povečanemu tovornemu prometu, tranzitu in turizmu. Kljub povečanju gostote prometa pa se je nadzor nad njim zmanjšal," so zapisali na agenciji.

Med ukrepi za povečanje varnosti v cestnem prometu na agenciji predlagajo t. i. avtocestno policijo oz. dodatno kadrovsko okrepitev policije, ki bo specializirana za delo na avtocestah. Zavzemajo se tudi za širitev sekcijskega merjenja hitrosti na celotnem avtocestnem omrežju.

Agencija se je v sporočilu za javnost odzvala tudi na nedavne očitke Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) in Zavoda Varna pot, da nosijo odgovornost za poslabšanje prometne varnosti. Poudarili so, da se Slovenija na področju varnosti cestnega prometa nahaja na razpotju in bo za povečanje varnosti cestnega prometa treba sprejeti sistemske ukrepe, ki presegajo njihove pristojnosti.

Kot so pojasnili, so v sodelovanju s člani medresorske delovne skupine za spremljanje in izvajanje nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022 pripravili osnutek obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za prihodnji dve leti, ki ga mora sprejeti še vlada. Ob tem pa so izpostavili, da so v delovni skupini tudi predstavniki AMZS in Zavoda Varna pot, "ki imajo vedno možnost in dolžnost predlagati ukrepe za večjo varnost v Sloveniji in poiskati učinkovite načine izvedbe".

Ukrepi, ki so jih pripravili na agenciji v sodelovanju z medresorsko delovno skupino, pa po navedbah agencije, med drugim zajemajo zagotovitev sistemskega vira financiranja varnosti cestnega prometa, vzpostavitev avtocestne policije, vzpostavitev sistema raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč, kot jih poznajo najbolj razvite evropske države, vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti.

Poleg tega ukrepi predvidevajo tudi povečanje števila zaposlenih v policiji oziroma popolnitev vrst prometne policije, povečanje števila zaposlenih v inšpekcijskih organih (trenutno je le 31 inšpektorjev za ceste in cestni promet za celotno Slovenijo), nabava tehnologije za izvajanje učinkovitega nadzora varnosti cestnega prometa vseh nadzornih organov, sanacija mest z visoko stopnjo prometnih nesreč ter presoja varnosti cestne infrastrukture na vzporednih cestah z avtocestnim omrežjem.

Zavrnili so tudi kritike, da je Slovenija zaradi poslabšanja prometne varnosti v letošnjem poročilu Evropske komisije o stanju in kakovosti prometnega sektorja v posameznih članicah EU padla za 10 mest na 24. Kot so izpostavili, poročilo vsebuje 30 kategorij, ki zajemajo različne vidike, od vlaganj v prometno infrastrukturo, deleža zaposlenosti žensk v prometnem sektorju, zadovoljstva uporabnikov letalskega in železniškega prometa, deleža zaposlitev v visoko rastočih transportnih podjetjih, kakovosti celotne infrastrukture (pristanišča, letališča, železniška infrastruktura in ceste) do številnih drugih.

Slovenija pa je v poročilu slabše ocenjena predvsem na področjih, kot so delež zaposlenosti žensk v transportnem sektorju (26. mesto), delež obnovljive energije v porabi goriv v transportu (24. mesto), kakovost železniške infrastrukture (23. mesto) ter poraba alternativnih goriv v vozilih (20. mesto).