Alternativna akademija Cerarja poziva k razrešitvi Györkös Žnidarjeve

V Alternativni akademiji obsojajo nastope ter, kot so zapisali, manipulativne neutemeljene izjave ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar. Predsedniku vlade Miru Cerarju predlagajo, da sproži postopke za njeno razrešitev. Prav tako zahtevajo "odpravo ali vsaj revizijo totalitarnega zakona o tujcih".

V Alternativni akademiji so kritični do ministrice, ki je, kot navajajo, z besedami, da javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, označila vse, "ki se jim problem sirskega begunca Ahmada Šamija kaže kot problem vesti, morale in kot problem odprtosti (ali zaprtosti) družbe".

Opozarjajo, da je tak diskurz o "pravni utemeljenosti" delovanja represivnih organov značilen za ravnanja, ki skoraj ustrezajo definiciji državnega terorizma. Ko bodo represivni organi tudi zares deportirali Šamija, pa bo šlo že za dejanje državnega terorizma nad nemočnim posameznikom. "Ali naj spet čakamo dvajset let, da bomo nepotrebno represijo prepoznali kot to, kar v resnici je," so se vprašali in ob tem potegnili vzporednice z izbrisanimi.

Predsednik društva Darko Štrajn, ki je podpisan pod sporočilo, ob tem še opozarja, da imamo opravka s "posamičnim" in edinstvenim primerom človeka, glede katerega so dani vsi razlogi za uporabo diskrecijske klavzule dublinske uredbe. Vsa pravniška razlaga ministrice o tem, zakaj to "ni mogoče", pa je nelogična in s človekoljubnega stališča nesprejemljiva, je dodal.

Primer sirskega begunca odmeva že cel teden po tistem, ko so se zanj zavzeli v strankah koalicije in v Levici, poslanca SD in Levice pa sta ga v torek odpeljala v DZ, s čimer naj bi preprečila deportacijo. Vlada je nato v četrtek iskala možnosti rešitve, med drugim, da bi v skladu z zakonom o tujcih ugotovila obstoj interesa države, da Šami dobi dovoljenje za začasno prebivanje. Konsenza ni našla.

Györkös Žnidarjeva pa je v petek ponovila, da je deportacija posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča. Strokovno stališče ministrstva za notranje zadeve pa je, da je uporaba diskrecijske pravice po dublinski uredbi možna le do pravnomočnega končanja postopka. Ministrica je še menila, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas, saj politični vrh, med njimi nekateri poslanci in ministri, pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč in javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, kar so potrdila vsa sodišča.