Učna ura diktatorja Mirkota

Včaraj sta se v naši največji in univerzitetni bolnišnici zgodila dva pomenljiva dogodka, katerih posledice bodo trajne. Najprej so slovesno odprli internistični oddelek nove urgence (IPP). Selitev je opravljena tik pred zdajci, v strašni naglici, oprema zato sploh še ni v celoti inštalirana in preizkušena. Zakaj se je tako hudo mudilo, lahko ugibamo. Bržkone je prišla direktiva, da je selitev v objekt, ki so ga gradili celo desetletje - vmes je propadla takorekoč celotna slovenska gradbena industrija z Vegradom in SCT-jem na čelu -, urgentna in da je vse drugo nepomembno. Bolj je namreč pomembno, da se ministrica Milojka lahko v družbi izbranih kadrov nastavlja kameram in fotoaparatom. In včeraj jih res ni manjkalo. Kot nista manjkala niti nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec in Janez Zemljarič, zloglasni “capo” paradržavnega lobističnega omrežja, ki je še do pred kratkim redno hodil k direktorjem Kliničnega centra in jim razlagal “ideje v zvezi z bolniki”. Kot nekdanji šef Službe državne varnosti in prvi direktor Kliničnega centra je bil Zemljarič včeraj resnična atrakcija na otvoritvi nove IPP. Sploh za tiste, ki mislijo, da smo se policijske države znebili leta 1990. Si predstavljate, da bi v Berlinu na otvoritev nove bolnice prišel nekdanji direktor vzhodnonemške tajne policije Stasi?
 
Včeraj pa so v taistem UKC poskrbeli za še en spektakularni dogodek. Sestal se je Svet UKC, kjer je Cerarjeva vlada pred tem poskrbela za zamenjavo vseh šestih svojih predstavnikov (s čemer je dobila večino in tako lahko naposled zamenjala njegovega predsednika Tomaža Glažarja ter na njegovo mesto imenovala ljubljanskega odvetnika Jožeta Golobiča. Svet v prenovljeni sestavi je brž sprejel sklep o začetku postopka razrešitve generalnega in strokovne direktorice Kliničnega centra, Andraža Kopača in Marije Miše Pfeifer. Razog za tako dramatičen poseg v vodstvo UKCL je povezan z namero ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, da brutalno obračuna s Kopačem in Pfeiferjevo, ker sta se ji letos javno uprla. Izvorni greh se skriva v Pediatrični kliniki, kjer je v času, ko jo je vodil Rajko Kenda, vedno znova prihajalo do incidentov in hujših primerov malomarnega ter nevestnega zdravljenja. To je doseglo vrhunec v programu otroške srčne kirurgije (2007-2014), ki so ga morali ustaviti zaradi velikega števila umrlih otrok in neznosno slabih odnosov v kolektivu. Mednarodno poročilo o tem programu otroške srčne kirurgije je še danes skrito javnosti, v njem pa je odgovornost za katastrofalno stanje naprtena tudi Rajku Kendi.
 
Lani je na otroški pediatriji znova umrl deček, odgovornost bi moral vsaj objektivno prevzeti ravno njen strokovni direktor, torej Kenda. Ker se je temu izmikal, sta Kopač in Pfeiferjeva potegnila edino pravo potezo in ga razrešila s funkcije. Toda neuspešno. Uradno zaradi procesne napake, neuradno pa zaradi osebne in besne intervencije ministrice za zdravje MKC. Vse skupaj je padlo v vodo: Kenda je ostal na funkciji neomadeževan in mu je jeseni mirno potekel mandat, oba vodilna funkcionarja Kliničnega centra pa sta si na vrat nakopala božji srd ministrice Milojke in njenih prijateljev iz ozadja. O tem, zakaj so tako poskrbeli za Kendo in obranili njegov ugled v javnosti, obstaja več razlag. Po eni naj bi bil prav Rajko Kenda prihodnji minister za zdravje.
 
Kakšen bo epilog te kadrovske drame v Kliničnem centru, je jasno že zdaj. Glede na to, da ima glavno besedo v našem javnem zdravstvu, kjer se vsako leto “obrne” skoraj 3 milijarde evrov, paradržavno omrežje, pred katerim je nemočen tudi premier Cerar, je usoda Kopača in Pfeiferjeve zapečatena. To so poznavalci razmer sicer napovedali že pred meseci, v vmesnem času se je spremnila le retorika Mira Cerarja; ta je tudi uradno prvi slovenski premier, ki se je neposredno vmešal v kadrovsko politiko neke bolnišnice oziroma javnega zavoda na področju zdravstva. Ko je bil včeraj - skupaj z Janezom Zemljaričem - na odprtju nove urgence, je celo direktno in osebno napadel vodstvo UKC.
 
Verjemite mi, da bi bil prvi, ki bi se zakadil v vodstvo UKC, če bi ga lahko bremenil kakršne koli odgovornosti za razmere na Pediatrični kliniki. Pa ga ne morem, ker takšne odgovornosti enostavno ni. Jo pa zato lahko brez težav najdeta pokvarjena Milojka in njen politični posinovljenec Miro Cerar. Ta je včeraj z izjavo o vodstvu UKC dokončno dokazal, da je izgubil še zadnji stik z realnostjo in da se obnaša kot mali diktator, žepni Napoleon, če smo bolj natančni ...