Odkrito iz državnega zbora: Stranke o ZUJF-u in predlogu proračuna

Državnozborske stranke in neodvisne poslance smo povprašali, kaj menijo o učinkovitosti Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), če je že nastopil čas za odpravo slednjega kot tudi, kaj menijo o trenutnem predlogu proračuna za leti 2018 in 2019.

Prejete odgovore v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Stranka modernega centra (SMC)
Največja koalicijska stranka nam ni odgovorila na naša vprašanja.

Slovenska demokratska stranka (SDS)

Ali menite, da je ZUFJ bil upravičeno sprejet in ali je dosegel svoj namen v času gospodarske krize?
Da. ZUJF je, čeprav je doživel mnogo nasprotovanj, bil v času krize nujno potreben zakon za uspešno spopadanje s finančno in gospodarsko krizo ter njenimi posledicami. To se je izkazalo v letih, ki so sledila po obdobju sprejema ZUJF-a. Naj ob tem dodamo, da je ZUJF sprejela vlada Janeza Janše, prihodnje vlade pa so ukrepe iz ZUJF le podaljševale, tudi, ko že ni bilo več treba.

Ali menite, da se je gospodarsko stanje že dovolj popravilo, da se ZUJF ukine?
Da. ZUJF je bil mišljen kot začasni ukrep, za premostitev kriznih časov. Nesprejemljivo je, da  je kljub visoki gospodarski rasti, ki jo Slovenija v tem trenutku beleži in ki je predvsem posledica zunanjih dejavnikov (gospodarskega okrevanja v državah, ki so naše trgovinske partnerice) vlada Mira Cerarja zvišala  davčne obremenitve državljanov in gospodarskih družb. Uzakonjene so bile stalne višje stopnje DDV. Zvišal se je davek na finančne in zavarovalne storitve. Odpravil se je ukrep postopnega znižanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, namesto tega pa je bilo sprejeto celo zvišanje tega davka za 2 odstotni točki. Odpravljena je bila tudi valorizacija dohodninskih olajšav. Omenili bi še, da bi bilo prav, da bi se najprej odpravili varčevalni ukrepi iz ZUJF, ki se tičejo družin (npr. otroški dodatek), ne pa, da so ti ukrepi  pod vlado Mira Cerarja zadnji na vrsti za odpravljanje. 

Kako komentirate trenutni predlog proračuna za naslednji dve leti?
Kar se tiče proračuna za prihodnji dve leti, pa smo pričakovali, da se bo manj sredstev državnega proračuna uporabljalo za tekoče potrebe in izdatke države (plače, tekoči transferji, …) in več za nove investicije, ki so gonilo gospodarske rasti in temelj za dolgoročno blaginjo. Pričakovali smo tudi, da bomo dobili podatke glede strukturnega primanjkljaja in ne samo glede nominalnega primanjkljaja oziroma presežka. Strukturni primanjkljaj je pomemben zato, ker je od njegove višine odvisna zmožnost odziva države na obdobja gospodarskega upada oziroma krize. Tako Evropska komisija kot Fiskalni svet nas namreč opozarjata, da Slovenija ne naredi dovolj (sprejetje strukturnih ukrepov in reform) za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja. 

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)
Tudi ta vladna stranka nam ni poslala svojih odgovorov.

Socialni demokrati (SD)

Socialni demokrati se zavzemamo za ukinitev varčevalnih posegov Zakona o uravnoteženje javnih financ (ZUJF). To smo zapisali tudi v svoja izhodišča za vladni program 2018-2026, ki smo jih na konferenci stranke sprejeli konec septembra . 

Zato smo tudi veseli, da smo v predlog proračuna za prihodnji dve leti skupaj z našo ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak uspeli doseči, da bo približno 45.000 družin iz 7. in 8. dohodkovnega razreda prvič po sprejetju varčevalnega zakona znova dobilo otroški dodatek. Prav tako smo zadovoljni, da se tudi pri pokojninah odpravljajo varčevalni ukrepi in da lahko upokojenci prihodnje leto pričakujejo redno in izredno uskladitev pokojnin, več denarja pa je namenjeno tudi za letni regres upokojencev. 

Namreč zavedamo se, da je ekonomska potika varčevalnih ukrepov in zategovanja pasu zgrešena. To je navsezadnje ugotovil tudi Mednarodni denarni sklad , ki je bil svoj čas en glavnih zagovornikov te iste zgrešene ekonomske politike. 

Glede proračuna za prihodnji dve leti pa na prvem mestu izpostavljamo sredstva, ki se z novelo ZIPRS17-18 zagotavljajo za pokrivanje nakopičenih izgub javnih zdravstvenih zavodov. 136 milijonov eurov – ki se zagotavljajo s prerazporeditvami – tako pomeni kritični ukrep, ki zagotovi, da se javni zdravstveni zavodi otresejo starih izgub; šele na tej podlagi bi lahko delovala tudi reforma zdravstva. 
Prav tako vidimo kot pomemben korak nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov, uvedenih z ZUJF; predvsem sprostitev otroških dodatkov, ki pomeni, da bo 45.000 družin iz 7. in 8. dohodkovnega razreda v letu 2018 ponovno prejelo otroški dodatek ter konec splošne prepovedi zaposlovanja v javnem sektorju  (59. člen ZIPRs18-19), ki se nadomešča z možnostjo 0,5-odstotnega povišanja števila zaposlenih tam, kjer se je zaradi dolgoletnega omejevanja zmanjšalo število zaposlenih. Sredstva za investicije pa se v letu 2018 povečujejo za več kot četrtino, kar ocenjujemo kot dobro, a še vedno ne dovolj ambiciozno, saj so ravno investicije zaradi varčevalnih ukrepov v kriznih letih doživele največji upad. 

Kaj bi SD pri pripravi proračuna naredil drugače? 

Največja ovira za proračun še vedno ostajajo vsiljene fiskalne omejitve, ki nam v letih rasti nalagajo nadaljnje varčevanje, proračunske presežke in zmanjševanje javnega dolga. Ob takih omejitvah je izjemno težko pripraviti proračun, katerega ukrepi bi bili bolj ambiciozno usmerjeni v zmanjševanje revščine, nove investicije ter vključujočo rast. Zato je treba predlog proračuna presojati v luči omejitev, ki nam jih predpisujejo ustavna določila (fiskalno pravilo) 

Pogrešamo predvsem večjo, medresorsko usmerjenost k ukrepom za preprečevanje revščine. Zaradi izboljševanja gospodarske situacije je resor za socialo deležen hudih pritiskov po zmanjševanju sredstev. SD smo vložili velike napore, da se ti pritiski ne realizirajo v polni meri. Opozarjamo pa, da tudi ob boljši gospodarski sliki veliko ljudi potrebuje pomoč in je potreben večji napor celotne vlade – in njenega vrha – da tudi to vprašanje postane ena od ključnih prioritet. 

Menimo, da je investicijski potencial proračuna premalo izkoriščen. Tu ne govorimo le o velikih, t.i. strateških investicijah, temveč o manjših in srednje velikih investicijah. Te izboljšujejo tako gospodarsko rast kot kvaliteto življenja ljudi; predvsem pa ustvarjajo gospodarski optimizem, ki ima pomembno vlogo za ekonomske odločitve – tako ljudi kot podjetij.

Združena levica (ZL)
Združeni levičarji nam niso poslali svojega mnenja.

Nova Slovenija (NSi)

Krščanski demokrati zato zagovarjamo sprostitev ukrepov v pomoč družinam ter vrnitev DDV na nižjo stopnjo, kar bi seveda na dolgi rok koristilo tudi slovenskemu proračunu.

Krščanski demokrati želimo pregledne javne finance in z dolgovi ne želimo obremenjevati prihodnjih generacij, zato spoštujemo načelo, da lahko pri javnih financah porabimo le toliko kolikor ustvarimo. Obsežno zadolževanje prinaša obveznosti plačevanja visokih obresti. Javni dolg še vedno znaša 78,5 % BDP, vlada za plačilo obresti še v letu 2019 načrtuje kar 823,5 milijonov evrov. To obremenjuje naše mlade generacije. Ocenjujemo, da je ZUJF doprinesel k temu, da niso te številke še bolj zaskrbljujoče.
Po zaslugi slovenskih podjetnikov se v državno blagajno nabira več prihodkov, vendar je slovenski javni dolg še vedno zaskrbljujoče visok. Varčevalni ukrepi naj se sproščajo na prednostih področjih, kot sta spodbudno poslovno okolje in družina. Krščanski demokrati zato zagovarjamo sprostitev ukrepov v pomoč družinam ter vrnitev DDV na nižjo stopnjo, kar bi seveda na dolgi rok koristilo tudi slovenskemu proračunu.

Vlada predvideva proračunski presežek v višini 50,9 milijonov evrov. Vsekakor je dobra novica, da slovensko gospodarstvo kljub vsem obremenitvam dosega rezultate, ki omogočajo tako napoved. Glede na te okoliščine bi pričakovali, da bo Vlada z znižanjem davkov končno razbremenila tiste, ki vsako leto poskrbijo, da lahko proračunsko vrečo sploh s čim napolnimo. To so seveda podjetniki in njihovi zaposleni. Vladna koalicija pa žal te rasti za izboljšanje poslovnega okolja ne zna dobro izkoristiti, saj proračunske odhodke v primerjavi z lanskim letom povečuje za skoraj 72 milijonov evrov. Prav tako je zaskrbljujoč podatek, da vlada še vedno načrtuje zadolžitev v višini kar 3,26 milijard evrov ob enem pa npr. za več kot 38 milijonov evrov povečuje sredstva za plače javnega sektorja ter nakup blaga in storitev.

Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB)

ZUJF je bil samo eden od ukrepov, ki je bil sprejet za to, da bi se Slovenija izognila bankrotu. Ta zakon je bil sprejet v vladi Janeza Janše, ki pa je ob padcu svoje vlade zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, vsem oznanjal, da je prihod t. i. trojke v Slovenijo samo še vprašanje časa. V to, da bi ZUJF lahko dosegel svoj namen, torej niso verjeli niti tisti, ki so predlagali in uveljavili te drastične varčevalne ukrepe. Šele sanacija bank je trend gospodarske rasti obrnila v smer, ki si jo vsi v Sloveniji želimo. In ta trend ostaja pozitiven že 19 kvartalov oz. že skoraj 5 let. To je uspeh vlade Alenke Bratušek in slovenskih izvoznikov.

Ponekod, kot recimo pri upokojencih, varčevalni ukrepi še vedno veljajo, čeprav bi jih morali v celoti odpraviti. ZUJF bi moral prenehati veljati predvsem zato, ker je to bil interventni zakon, sprejet za soočanje s finančno in gospodarsko krizo. Izrednih razmer danes ni več. Določbe tega zakona, ki še veljajo in za katere je bilo mišljeno, da bodo veljale za vedno, pa bi morali vključiti v splošno zakonodajo – seveda, če bi se podpora tem predlogom izkazala v zakonodajnem postopku.
Gospodarske razmere v državi so dobre, dobre so tudi napovedi, tega optimizma se iz proračuna na žalost ne vidi. Še vedno bodo varčevali na ljudeh, še vedno veljajo ukrepi, ki so bili uvedeni v času krize in za čas krize. Premalo optimizma je tudi pri črpanju evropskih sredstev. Na prihodkovni strani pa mislim, da so bili realni pri pripravi ocen. Sama bi bila pri proračunu za leti 2018 in 2019 bolj drzna.